Avstralija je po vseh razumnih merilih daleč stran od drugih držav. Sydney je bližje južnemu tečaju kot Singapurju. Direktni leti iz Washingtona ali Bruslja v Canberro ostajajo onstran naših tehničnih zmogljivosti; vedno je treba nekje prestopiti.
Kljub temu je, pa naj bo to dobro ali slabo, geografija danes manj pomembna, kot je bila nekoč. Avstralija je morda daleč stran, vendar je še kako del našega sveta. Pravzaprav se je prva soočila z dvema globalnima izzivoma, ki bosta v prihodnjih desetletjih krojila mednarodno agendo. Preživite nekaj dni v tej državi in hitro boste spoznali, da se njena politika vrti samo okoli Kitajske in podnebnih sprememb ter včasih obojega skupaj. Že kmalu bo to veljalo tudi za mnoge druge države po vsem svetu.
Avstralija je med vsemi svetovnimi demokracijami morda najbolj gospodarsko odvisna od Kitajske. Je največja svetovna izvoznica premoga in njena največja odjemalka je Kitajska. Zato je tudi toliko bolj odvisna od izvoza fosilnih goriv kot mnoge druge države. Kljub temu utegne izgubiti več kot drugi, ko bo treba plačati ceno podnebnih sprememb.
Toda avstralsko gospodarstvo je edinstveno v primerjavi z drugimi industrializiranimi državami, zlasti ker je skoraj tri desetletja nenehno raslo brez ene same recesije. Avstralske vlade so izvajale reforme za odprtje avstralskih trgov, ravno ko je Kitajska začela doživljati hiter gospodarski vzpon. Avstralija je lahko s svojimi bogatimi zalogami energije in drugih virov trideset let jadrala na valovih vse večjega kitajskega povpraševanja.
Avstralci so nenadoma spoznali, da je njihova država zaradi velike odvisnosti od Kitajske postala ranljiva
