Podnebne spremembe vplivajo na nalezljive bolezni, ki so in bodo vzrok za epidemije, ukrepi odločevalcev pa so mili

Čeprav je dejstvo, da podnebne spremembe vplivajo na nalezljive bolezni, ki so in bodo vzrok za nove epidemije, relativno dobro sprejeto, so ukrepi odločevalcev mili, zdravstvena katastrofa pa vse večja. Skrb vzbujajoče družbeno-socialne razmere, ki jih povzročajo nalezljive bolezni, za primer lahko navedemo trajajočo pandemijo covida-19, omogočajo vpogled v morebitne posledice grozečih zdravstvenih kriz, ki so in bodo posledica okoljskih sprememb.Številni virusi, ki imajo potencial okužiti ljudi, v veliki večini še tiho krožijo v divjih sesalcih. Vrst virusov naj bi bilo vsaj 10.000, v nedavni raziskavi s sodelavci opozarja Colin Carlson, poznan ameriški biolog, ki je zaradi svojega delovanja na področju biologije in raziskovanja podnebnih sprememb oklican za čudežnega dečka. Podnebne spremembe v študiji označi za odgovorne predvsem za bodoče izbruhe bolezni, povzročene z virusi.Segreto ozračje pospešuje prenos bolezniS posegi v okolje, kot so v imenu intenzivnega kmetijstva sečnja gozdov, izsuševanja rek ali požari kot posledica segrevanja ozračja, nastajajo tudi spremembe v prenosu mikroorganizmov, kjer se velja osredotočiti predvsem na človeku nevarne viruse, bakterije in glive. Segreto ozračje omogoča njihov lažji prenos po zraku ali pa vpliva na selitev prenašalcev, kot so komarji, netopirji ali klopi, v območja, kjer so stiki z ljudmi pogostejši, razlaga Pepjin Luijcksx, zoolog z irske univerze Trinity College Dublin, ki skupaj s sodelavci že nekaj let raziskuje vplive temperaturnih sprememb na obnašanje mikroorganizmov.Organizme smo izpostavili različnim temperaturnim režimom, vročinskim valovom, manjšim in večjim temperaturnim nihanjem, kot se to dogaja v naravi. Ugotovili smo, da temperaturne spremembe kompleksno opredeljujejo odnos med gostiteljem in parazitom, odvisne so od številnih faktorjev, predvsem od odpornosti gostitelja in dovzetnosti parazita za spremembe v okolju, razlaga Luijckx. Vsak od teh procesov ima lahko različne optimalne temperature, zato je napovedovanje odziva bolezni na temperaturo zapleteno.Stres kot posledica podnebnih spremembin slabša odpornost človekaTemperatura vpliva na vse biološke procese; višja ko je temperatura, hitreje potekajo kemični in biološki procesi. Hitrost rasti številnih bolezni se lahko poveča z naraščajočo temperaturo, kar smo potrdili tudi v naši študiji. Če pa so temperature previsoke, se stopnja rasti zmanjša, saj bolezen in parazit morda ne moreta delovati pri visokih temperaturah, pojasnjuje Luijckx. Nadaljuje, da je potek bolezni močno odvisen tudi od stanja gostitelja.Stres zaradi izpostavljenosti nevarnim razmeram, kot so požari, poplave, suše, orkani, slabi odpornost človeka kot gostitelja, obenem pa denimo poškodbe infrastrukture, težji dostop do zdravstvene oskrbe, pomanjkanje hrane kot posledica podnebne krize pripomorejo k težjemu poteku bolezni, ko človek že pride v stik s patogenom.Za primer, ko so zaradi segrevanja ozračja tako patogeni kot njihovi prenašalci lahko preživeli zimo, navede izbruhe virusov zika in denge, ki se prenašata s komarji. Kot pojasni, lahko razširjanje virusa nipah in ebola pripišemo premikanju netopirjev, glodavcev in primatov na nova območja zaradi iskanja omejenih virov hrane, ki so posledica suše in gozdnih požarov. Za primer vpliva segrevanja ozračja na obnašanje in razširjenost mikroorganizmov navede tudi taljenje ledu in odtaljevanje permafrosta - trajno zamrznjenih tal. Izbruh nevarne bakterije, ki povzroča antraks, v arktičnem krogu leta 2016 je bil posledica odtaljenega živalskega trupla kot vir okužbe, ko se je zamrznjena zemlja odtalila.Že leta nas stroka in mednarodne organizacije s številnimi poročili in članki o vplivu podnebnih sprememb na zdravje opozarjajo na vse večjo prihajajočo zdravstveno krizo. Letos julija so v znanstveni reviji Nature raziskovalci z Univerze Georgetown objavili pomembno študijo, v kateri so z računalniško simulacijo opisali povezave med virusnimi okužbami ljudi in zmanjšano biodiverziteto. Podnebne spremembe naj bi po navedbah raziskovalcev do leta 2070 povzročile širjenje več tisoč novih virusov med živalskimi vrstami. To naj bi še posebno veljalo za Afriko in Azijo, celini, ki sta bili v zadnjih desetletjih žarišči širjenja bolezni, vključno z gripo, hivom, ebolo in covidom-19. Kot navajajo, naj bi se več kot 3000 vrst sesalcev v naslednjih 50 letih selilo in si delilo viruse. Izpostavijo problem krčenja življenjskih prostorov in s tem večjo možnost prenosa virusov na ljudi.Širjenje opičjih koz na neendemična območja in preskrbljenost s cepiviNedavni izbruh opičjih koz, ki so se razširile po skoraj vseh državah sveta, je nazoren primer, kako podnebne spremembe spreminjajo poprej začrtane poti mikroorganizmov. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je za vzrok za širitev navedla podnebne spremembe. Okužbe z virusom, ki so ga pred več kot 50 leti odkrili v Afriki in se je do nedavnega pojavljal predvsem v zahodni in osrednji Afriki, so v začetku junija potrdili kar v 27 državah, ki niso veljale za endemične. Po zadnjih uradnih podatkih so virus zaznali že v 94 državah, od tega se je v kar 87 pojavil prvič.Pri izbruhu opičjih koz velja izpostaviti še preskrbljenost s cepivi. V juniju je ob povečanem širjenju bolezni Svetovna zdravstvena organizacija pripravila strategijo, v kateri pa ni predvidela preskrbe s cepivi v afriških in drugih državah globalnega juga, ki bi jo najbolj potrebovale, kar je razburilo številne strokovnjake. Nepravični porazdelitvi cepiv smo bili priča tudi pri reševanju epidemije covida-19. Neenakomerno preskrbo držav z zdravili kot posledico imperialističnega odnosa zahoda do perifernih držav opiše Ajda Cafun, okoljska aktivistka, članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Novi koronavirus v tem pogledu ni bil nov. Pri nas so recimo zdravila proti malariji dostopna vsakomur, saj so relativno poceni, a je malarija v svetovnem merilu še vedno ena najbolj smrtonosnih bolezni. Proizvodnja zdravil deluje po tržnih principih; če nimaš denarja zanje, plačaš ceno s svojim življenjem, je zaskrbljena Ajda Cafun. Nadaljuje, da so bogate države pri farmacevtskih korporacijah, ki jih pri proizvodnji cepiv primarno niso zanimali človeška življenja in zajezitev virusa, temveč profit, lahko (za)kupile zadostno število odmerkov za svoje prebivalstvo, številne države globalnega juga pa si tega niso mogle privoščiti. Pozivi za umik patentov s cepiv, ki bi omogočil njihov široki dostop, je med drugimi zavrnila tudi Evropska komisija, še izpostavi Cafunova.Posledice širjenja mikroorganizmov bo občutilo tudi kmetijstvoZ globalnim segrevanjem lahko pričakujemo povečanje škode v kmetijstvu zaradi bolezni rastlin, opozarja dr. Denis Kutnjak, znanstveni sodelavec iz Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se ukvarja z vplivom mikroorganizmov na rastline. Globalne spremembe v okolju, na primer dvig temperatur in koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, vplivajo na odnose med rastlinami in mikrobi, ki lahko povzročajo bolezni rastlina. Raziskovalci so po eni strani v nekaterih primerih opazili hujši potek bolezni ali pa več ciklov okužb rastlin z rastlinskimi škodljivci ali mikrobi, po drugi strani pa se lahko določeni povzročitelji rastlinskih bolezni z naraščanjem temperatur razširijo tudi na območja, na katerih prej niso mogli preživeti. Za primer socialnoekonomske katastrofe navede veliko lakoto zaradi pomanjkanja krompirja na Irskem v 19. stoletju, ki je povzročila množično izseljevanje in številne smrti. Bolezen je povzročal plesni podoben organizem, ki se je v tistem času hitro razširil in povzročil propadanje krompirja. Kot nam najbližji znani primer bolezni, podvrženi vplivu globalnega segrevanja, Kutnjak navede že nekaj časa trajajoče propadanje oljk, najbolj izrazito na jugu Italije. Propad je posledica prihoda bolezni, ki jo povzroča bakterija, znana kot povzročiteljica bolezni na vinski trti v Severni in Južni Ameriki.Brez globalnega solidarnega sodelovanja držav ne bo mogoče zajeziti okoljske krizeKako se bomo lotili reševanja prihodnjih epidemij, ki jih po napovedih vse več znanstvenikov ne bo malo, je odvisno od svetovne politike v sodelovanju z znanostjo, poudarja Ajda Cafun. Svetovna zdravstvena organizacija je med letoma 2011 in 2017 zabeležila 1307 epidemij, zato bodo razvoj in izboljšanje cepiv, razvoj novih antibiotikov, vlaganje v zdravstveno infrastrukturo in temeljitejše raziskave mehanizmov, ki vplivajo na širjenje bolezni, ključnega pomena za preprečevanje teh in prihodnjih epidemij, meni Luijckx, treba pa bo tudi bolj izobraževati javnost o učinkovitosti in varnosti cepiv ter povečati precepljenost. Brez globalnega solidarnega sodelovanja držav ne bo mogoče zajeziti okoljske krize niti novih izbruhov pandemičnih bolezni, takšni odnosi med državami pa so mogoči le onkraj kapitalističnega svetovnega reda, še doda Ajda Cafun. Napovedovanje odziva bolezni zaradi temperature je zapleteno

Podnebne spremembe vplivajo na nalezljive bolezni, ki so in bodo vzrok za epidemije, ukrepi odločevalcev pa so mili

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano