Danes je že jasno dokazano, da bi brez mRNA cepiv epidemija covida-19 terjala še višji davek, kot ga je. Zgodba se vleče že vsaj tri desetletja, vse od odkritja sintetične mRNK. Raziskovalci so vedeli, da ima velik potencial, a na poti je stala velikanska ovira - človeško telo se je na sintetično ribonukleinsko kislino odzivalo izredno burno. Idejo so skoraj povsem opustili. Potem je prišla epidemija koronavirusa in dva izjemna raziskovalca Katalin Karikó and Drew Weissman. Kljub številnim oviram je raziskovalcema uspelo poiskati rahlo spremenjeno verzijo nukleotidov, ki niso vrgli s tečajev imunskega sistema prejemnika.
Ta genska tehnologija je v začetku 90-ih let povzročila veliko vznemirjenja in v teoriji se res sliši zelo preprosta. Sporočilna (messenger) RNK služi celici za razpošiljanje kod za izdelavo proteinov. Glavni genski zapis celice je hranjen v obliki DNK, mRNK pa je le kopija kratkih koščkov genskega zapisa. Te kratke kode so pravzaprav recepti oziroma matrice za izdelavo proteinov, ki jih potrebuje celica.
Z odkritjem sintetične mRNK in vnosa teh molekul brez avtoimune reakcije, torej lahko znanstveniki pretentajo celico in ji pošljejo navodila, naj si kar sama izdela proteine, ki jih potrebuje - za izdelavo zdravil, cepiv ... možnosti so neskončne. V primeru cepiva zoper covid-19 je bilo to odkritje ključno.
Jerala: Njuna odkritja pomemben kamenček v mozaiku razvoja mRNK cepiv
Roman Jerala s Kemijskega inštituta letošnjo nagrado za medicino razume kot spodbudo za nadaljnje raziskave na tem področju. Pojasnil je, da sta nagrajenca odkrila, da lahko z uporabo določenih modifikacij nukleotidov, ki sestavljajo mRNK, bistveno zmanjšajo vnetni odziv ob vnosu v celico, kar je omogočilo razvoj in napredek cepiv. Jerala njuna odkritja označuje kot pomemben kamenček v mozaiku razvoja te tehnologije.
Cepiva mRNK za razliko od vektorskih cepiv ne vsebujejo oslabljenih virusov, pač pa nosijo delček genskega zapisa virusa, ki vsebuje zapis za specifičen antigen. Telesne celice nato s pomočjo tega genskega zapisa proizvedejo antigen, ki v telesu izzove imunski odziv, na svoji spletni strani navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Prednost tega pristopa je relativna enostavnost obsežne proizvodnje cepiva.
Kot je pojasnil Jerala, je bil ključni znanstveni članek, na podlagi katerega sta bila izbrana, objavljen že leta 2005. Pomen mRNK tehnologij za javno zdravje pa je najbolj prišel do izraza med pandemijo covida-19, ko so znanstveniki uspešno razvili več različic cepiv, ki v veliki meri varujejo pred hujšim potekom bolezni ob okužbi z virusom sars-cov-2.
Med pandemijo se je izkazalo, da je s pomočjo mRNK tehnologije možno hitro pripraviti in prilagajati cepiva. Kot izpostavlja Jerala, pa ima ta tehnologija potencial tudi na področju bojev proti morebitnim novim virusom, po drugi strani pa preizkušajo rabo mRNK cepiv pri rakavih bolnikih.
"Predvsem je pomembno, da bomo dobili cepiva proti boleznim, za katere jih doslej še nismo imeli, in predvsem tudi to, da bodo hitreje dostopna," je še dodal.
Jerala pomen izbire žirije vidi v tem, da gre za primer koristne uporabe znanosti. To razume tudi kot spodbudo za nadaljnje raziskave, "zato da se pripravimo tudi na eventualne druge pandemije, ki bodo lahko mogoče povzročile še hujše posledice, kot je bila ta s covidom-19," je povedal slovenski strokovnjak.
Kot je poudaril, je inštitut seveda omejen pri tem, koliko nagrajencev lahko izbere, ti pa predstavljajo le del zgodbe. Razvoj mRNK cepiv namreč poteka že več desetletij. (STA)
