Dogodek je bil simboličen, vendar zgodovinsko prelomen. V petek, 28. novembra, je predsednik Nemčije Frank-Walter Steinmeier v baskovskem mestu Guernica položil venec k spomeniku žrtvam nacističnega bombardiranje tega mesta leta 1937. Ob njem je stal španski kralj Felipe VI. Steinmeier se je s to gesto Baskom opravičil za početje Hitlerjeve Nemčije, ki je med špansko državljansko vojno z bombardiranjem pomagala diktatorju Franciscu Francu. Bombardiranje Guernice je bil eden prvih tovrstnih napadov na civilno prebivalstvo, ki ga je kasneje Hitler uporabil v drugi svetovni vojni predvsem z bombardiranjem Londona. Nemški predsednik se je po svečanosti kratko zadržal z nekaterimi preživelimi takratnega bombardiranja.
V baskovski deželi je bila prisotnost kralja Felipeja deležna številnih kritik. Očitali so mu, da tudi sam ni položil venca, ker je do takratnega bombardiranja prišlo na osnovi dogovora med Hitlerjem in Francom. Baskom bi se moral torej opravičiti tudi španski kralj, ne samo nemški predsednik. Sicer se je Felipe omejil na izključno protokolarni dogodek in se ni udeležil srečanja s preživelimi bombardiranja. Oskar Matute, poslanec baskovske stranke EH Bildu, je kralja obtožil, da predstavlja kontinuiteto frankizma. "V Baskovski deželi ni dobrodošel", je dejal in poudaril, da sta odgovorna za bombardiranje Franco in frankizem, katerih nasledniki so kralj Felipe VI ter stranki PP (Partido popular, Ljudska stranka) in skrajno desna stranka Vox, ki danes oblikujeta skupni reakcionarni blok.
Tudi Aitor Esteban, predsednik največje baskovske stranka PNB je kralju Felipeju očital, da se je slovesnosti udeležil samo kot spremljevalec in med drugim poudaril, da Steinmeier nima nič skupnega z nekdanjo nacistično Nemčijo, medtem ko španska monarhija neposredno izvira iz frankistične diktature, dodal je, da španska tranzicija ni predstavljala preloma, ampak institucionalno kontinuiteto s prejšnjim režimom.
Veliko nezadovoljstva je bilo tudi zaradi odsotnosti španske vlade. Niti en član vlade se namreč ni udeležil slovesnosti v Guernici. Kot poroča katalonski spletni portal VilaWeb, je ta odsotnost, ob molku kralja, potrdila vtis, da španska država še vedno noče priznati svoje odgovornosti za uničujoče posledice državljanske vojne v letih 1936-1939. Ob koncu še ugotovitev, da Francu ni pomagal samo Hitler, ampak tudi Mussolini. Italijanska letala so leta 1938 bombardirala Barcelono in napadi so se nadaljevali vse do zmage nad republikansko vojsko. Po podatkih, ki jih je v knjigi objavil katalonski zgodovinar Joan Villaroya, je bombardiranje Barcelone, pri katerem je imelo glavno vlogo italijansko letalstvo, terjalo okoli 2500 žrtev, približno desetkrat več kot bombardiranje Guernice. Za to početje v Italiji ni bilo nobenega opravičila.
