Italijanska politika je bila v nedeljo nadvse živahna. Največji koalicijski stranki, Bratje Italije in Liga, sta namreč imeli pomembni zborovanji: Bratje Italije v Rimu, kjer je mlade privržence stranke nagovorila predsednica vlade Giorgia Meloni, Liga pa v Pontidi v Lombardiji, na tradicionalnem srečanju, ki vsako leto spominja ba prisego iz leta 1167 (!), ko so predstavniki občin Lombardije zaprisegli v boju proti vladarju Frideriku Barbarossi (Rdečebradcu) in ustanovili Ligo Lombardije. Sledil je ponedeljek, ko je bila v Italiji splošna stavka v podporo Palestini z manifestacijami in protesti po vsej državi, ponekod pa tudi z nasiljem. Italija je namreč ob Nemčiji edina velika evropska država, ki še ni priznala Palestine - pred kratkim so to storile Španija, Francija in Združeno kraljestvo.
Mlačen sprejem za Salvinija in druščino
Na manifestaciji v Pontidi je bil najživahnejši podsekretar Lige, evropski poslanec in upokojeni general Roberto Vannacci, predstavnik najskrajnejše italijanske desnice, ki tudi tokrat ni razočaral svojih privržencev. Govoril je o priseljencih, ki naj bi "islamizirali" italijansko družbo in v nebesa koval tudi udarni oddelek fašistične vojske X MAS, tisti, ki je pobijal in požigal slovenske vasi v času druge svetovne vojne.
Vannacci je celo zasenčil liderja Lige in podpredsednika vlade Mattea Salvinija, ki je bil deležen celo manjšega aplavza publike, seveda pa je moral izustiti eno svojih, tokrat, da "ne bo noben italijanski vojak umiral za Ukrajino", kar nekako spominja na francoskega poslanca, ki se je ob napadu Hitlerjeve Nemčije na Poljsko leta 1939 spraševal, "zakaj bi morali umirati za Gdansk". Seveda Salvini ni zamudil priložnosti, da ne bi stopil v bran "zahodni civilizaciji" in tistim, ki se nočejo integrirati, zagrozil, da jih pošlje domov. Skratka, nič novega za liderja, ki že leta stavi na sovraštvo do priseljencev.
Sicer pa, kot poročajo mediji, zelo velikega navdušenja in burnih aplavzov množice tokrat ni bilo in celo tuji gostje, Francoz Jordan Bardella (predsednik stranke Marine Le Pen), Lider španske frankistične stranke Vox Santiago Abascal in Flavio Bolsonaro, sin nekdanjega brazilskega predsednika, so bili deležni le skromnega aplavza. Ljudstvo v Lombardiji očitno ni navdušeno nad smerjo, v kateri je Ligo povedel Salvini.
Premierka nad levico in medije
V Rimu pa je svoje privržence, mladince Bratov Italije, nagovorila Giorgia Meloni. Bila je ostra, kot običajno, govorila je o umoru Charlieja Kirka in obtožila levico, da ustvarja "ozračje političnega sovraštva". Vse to je povedala kričaje, kot običajno. In seveda napad na tisk, na novinarje, ki zaman čakajo, da bi premierka pristala na kak intervju ali na kako tiskovno konferenco.
Intervjuje daje samo strogim privržencem desnice, tiskovnih konferenc pa enostavno ne sklicuje; je pa vsaka priložnost dobra, za napad na levico. Skratka, konec tedna bodo volitve v deželi Marke, in vse, kar se je dogajalo v nedeljo, je bilo očitno vezano na volilno kampanjo.
Sindikati stavkali za Gazo
Taka je bila italijanska politična nedelja. Ponedeljek pa je bil popolnoma drugačen. Sindikati so napovedali splošno stavko iz solidarnosti z Gazo. Manifestacije so potekale po vsej državi, udeležilo se jih je več kot 100 tisoč ljudi, pretežno mladih, povsod so vihrale palestinske zastave. V Rimu je bilo na manifestaciji 30.000 ljudi, ohromljen je bil promet v mestih in ukinjenih več vlakov, v mestih pa avtobusi zaradi manifestacije niso mogli voziti.
Tako je bilo tudi v Trstu, kjer so protestniki prekrili cesto z ogromno palestinsko zastavo in nato posedli nanjo. Najhujše pa je bilo v Milanu, kjer je kakih 20.000 demonstrantov poskušalo prebiti policijski zid pred glavno železniško postajo. Prišlo je do nasilja z velikim številom poškodovanih, med temi 50 policistov.
