Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes ob prvem obisku Finske, odkar se je država aprila lani pridružila zavezništvu, zagotovil, da Nato ne načrtuje napotitve vojakov v Ukrajino. Ob tem je poudaril, da je treba Kijevu zagotoviti trajno podporo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Nato ne načrtuje napotitve vojakov v Ukrajino," je dejal Stoltenberg na srečanju s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom. Kot je pojasnil, pa išče zavezništvo dolgoročne finančne zaveze članic za zagotavljanje podpore Ukrajini tako dolgo, kot jo bo potrebovala.
"Zadnje mesece smo doživeli nekaj zastojev in zamikov pri dobavi vojaške podpore Ukrajini," je še bil kritičen Stoltenberg in dodal, da je treba zagotoviti, da se to ne ponovi.
Podobno je prvi mož Nata zagotovil februarja v odzivu na izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki v okviru podpore Ukrajini ni izključil možnosti napotitve sil v Ukrajino. Stoltenberg je tudi tedaj dejal, da zavezništvo nima teh načrtov.
Rusija naj bi se pripravljala na vojaške vaje v neposredni soseščini ZDA
Rusija se pripravlja na namestitev mornariških in zračnih zmogljivosti za vojaške vaje nekje na območju Karibov, poroča Miami Herald, ki se sklicuje na neimenovane uradne vladne vire ZDA. Prve tovrstne vojaške vaje na območju zahodne poloble v zadnjih petih letih naj bi se začele v prihodnjih tednih.
Vlada predsednika ZDA Joeja Bidna doslej ni izrazila nobenih skrbi zaradi načrtovanih vaj, ker uradno ne predstavljajo nobene grožnje ZDA. Rusija naj bi vaje izkoristila za pošiljanje sporočila, da ni povsem zasedena z vojno v Ukrajini, poroča Miami Herald.
Časopis dodaja, da gre po mnenju ameriške vlade tudi za posledico Bidnovega dovoljenja Ukrajini, da lahko ameriško orožje uporabi za omejene samoobrambne napade na cilje v Rusiji.
Američani menijo, da bodo ruske ladje priplule na Kubo in morda tudi v Venezuelo. Vaje pa bi lahko vključevale tudi prelete ruskih vojaških letal v regiji.
Kuba naj bi med drugim dovolila pristanek ruskih vojaških ladij zaradi jeze nad lanskoletnim pristankom ameriške jedrske podmornice v ameriški mornariški bazi Guantanamo na Kubi.
Rusija sicer pošilja svoje ladje na območje zahodne poloble od leta 2013. Od napada na Ukrajino je s tem nehala.
Na vprašanje, kakšno je tveganje morebitnega ruskega napada na katero od članic Nata, je Stoltenberg dejal, da "ne zaznavamo neposredne vojaške grožnje nobeni zaveznici Nata".
"Predstava o tem, da je pred nami nekakšno odštevanje do naslednje vojne, je napačna," je zatrdil prvi mož Nata.
Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, je zaradi agresije svoje sosede na Ukrajino aprila lani postala 31. članica zavezništva. Letos marca se je Natu kot 32. članica pridružila še Švedska.
