Kljub izčrpanosti še brez znakov konca vojne v Ukrajini

Potem ko je že več kot mesec dni pozornost svetovne javnosti usmerjena na krvave dogodke na Bližnjem vzhodu, Ukrajinci v negotovosti pričakujejo novo zimo v vojni z Rusijo, kjer v zadnjem času sicer ni bilo večjih sprememb na tisočkilometrski frontni črti. "Fokus se je delno preusmeril predvsem v javnosti in v medijih, medtem ko ključni podporniki Ukrajine, tako Evropska unija kot ZDA, še vedno zagotavljajo podporo Ukrajini. Prihaja pa do različnih špekulacij, ali bodo zdaj ZDA v večji meri podpirale Izrael. Zaenkrat Bidnova administracija Ukrajini še vedno izkazuje podporo, je pa marsikaj odvisno tudi od prihodnje notranjepolitične dinamike v ZDA. A menim, da bo na koncu dosežen politični dogovor glede podpore tako Izraelu kot tudi Ukrajini," ocenjuje evropski poslanec in obramboslovec dr. Klemen Grošelj. Pri tem še dodaja, da na območju EU prihajajo močni signali podpore predvsem iz Nemčije, ki bo podvojila vojaško pomoč Ukrajini. Nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner meni, da bo omenjena preusmeritev pozornosti vplivala tudi na nadaljnji potek vojne v Ukrajini. "Saj je po nekaterih ocenah Izrael za ZDA pomembnejši od Ukrajine."Posledice neuspele protiofenzive"Več dejavnikov kaže, da dolgo časa napovedovana in še vedno nepreklicana ukrajinska protiofenziva ni bila uspešna," pravi Šteiner. Pri tem opozarja na pomen ocene načelnika poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Valerija Zalužnega, v katerem analizira dosedanji potek vojne in kaj bi bilo potrebno, da bi bila lahko ukrajinska vojska uspešna na bojišču. Trenutno stanje pa je označil za pat pozicijo. "Preboj so namreč dosegli samo na dveh mestih, in še to samo 17 kilometrov v globino, medtem ko so Rusi postavili obrambne linije do 30 oziroma 35 kilometrov v globino," pravi Šteiner. Nastop Zalužnega marsikdo vidi kot napoved boja za oblast v Ukrajini. Grošelj meni, da bo eden od pomembnih dejavnikov pri nadaljnjem razvoju dogodkov prav notranjepolitično dogajanje v Ukrajini: "To se je začelo spreminjati, kar je na eni strani tudi posledica utrujenosti, velikega števila žrtev in hudega trpljenja, kateremu smo priča v Ukrajini. Seveda je prisoten tudi strah pred še eno zimo in ruskimi napadi na energetsko in drugo infrastrukturo. Pa tudi vprašanje možnosti za večjo rusko ofenzivo v zimskem času." Šteiner glede tega pravi: "Očitno so Rusi že krenili v napadalne akcije z artilerijo, s katerimi skušajo povrniti ozemlja, ki so si jih Ukrajinci priborili nazaj, a gre za relativno majhna območja. Gre torej predvsem za izravnavanje frontne črte, takšen primer je recimo pri Avdijvki." Tudi Grošelj poudarja, da Ukrajino najbolj bremeni dejstvo, da pri svoji protiofenzivi kakšnega večjega preboja na bojišču doslej ni dosegla: "O tem se govori tako v notranjepolitičnih razpravah kot tudi v širšem mednarodnem okolju, kjer se postavlja tudi vprašanje, kakšni so pravzaprav scenariji za nadaljnji razvoj te vojne."Je premirje sploh opcija?Bo podpora zahodnih zaveznic Ukrajine ostala na stališču, da je treba osvoboditi celotno ozemlje, ki ga je Rusija zasedla od začetka vojne, ali pa bi lahko prišlo tudi pritiskov na ukrajinsko politično vodstvo, naj skušajo doseči premirje? "Pri tem imamo politično in vojaško realnost. Politična je taka, da ne vem, ali tak dogovor s Putinom v tem trenutku sploh možen. Trenutno na ruski strani ne vidim politične volje za kakršenkoli kompromis. Tudi aktivnosti na bojišču kažejo, da gre vse skupaj v smeri nadaljevanja vojne. Drugi del vojaške realnosti pa je, da nobena od strani, vsaj po tem, kar smo videli, ni v stanju narediti tistega ključnega preboja na frontni črti. Smo v situaciji, ki je podobna prvi svetovni vojni, v kateri so bile jasno oblikovane frontne črte, na kateri potekajo krvavi boji. Gre za pošastno mesoreznico, v kateri se izgubljajo ljudje, velikih sprememb na bojišču pa ni," meni Grošelj. Obrambni ministri o pomoči Ukrajini Minister za obrambo Marjan Šarec se je danes v Bruslju udeležil zasedanja obrambnih ministrov držav članic Evropske unije, ki so med drugim razpravljali tudi o varnostnih zavezah in vojaški podpori Ukrajini. "Slovenija nadaljuje s humanitarno, materialno in vojaško pomočjo Ukrajini. Aktivni smo pri krepitvi odpornosti ukrajinskega obrambnega sistema, sodelujemo tudi pri usposabljanju ukrajinskih obrambnih sil, med drugim tudi bojiščnih reševalcev. Slovenija podpira skupni pristop Evropske unije in njenih finančnih mehanizmov k pomoči Ukrajini. Izpostavila je pomen njihove prihodnje predvidljivosti," so po zasedanju sporočili z ministrstva za obrambo.

Kljub izčrpanosti še brez znakov konca vojne v Ukrajini

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano