Američan Robert Francis Prevost, 69-letni nadškof Chicaga, je novi papež. Nadel si je ime Leon XIV. Bil je misijonar, nato škof v Limi v Peruju, nakar je bil imenovan za škofa Chicaga. Njegovi predniki so Italijani, Francozi in Španci, priseljenci v Chicagu, kjer je bil tudi rojen. Bil je eden od favoritov, velja za pragmatika, nekje na sredini med Frančiškovo usmeritvijo, blizu ljudstva in najšibkejših, in dogmatskim krilom cerkvene hierarhije, ki Frančiškove politike ni sprejemala.
Naloga "graditi mostove"
Iz lože bazilike sv. Petra je množico nagovoril z besedami "mir z vami" in poudaril, da je te besede uporabil Frančišek tudi na dan pred smrtjo. Spregovoril je v lepi italijanščini, nato tudi v španščini v pozdrav nekdanjim vernikom v Peruju. Njegov nagovor ni bil dolg, seveda je bil osredotočen predvsem na Cerkev, katere naloga je, da "gradi mostove". Zaključil pa ga je z blagoslovom množici, ki ga je večkrat prekinila s ploskanjem.
Bel dim se je pokadil iz dimnika na strehi Sikstinske kapele malo po 18. uri. Naznanil je, da je bil izvoljen novi papež. Potem je stekel stroj, ki sledi izvolitvi vsakega papeža. Zadoneli so zvonovi rimske bazilike in vseh cerkva v Italiji. Vatikanska godba je prikorakala pred baziliko sv. Petra, spremljala jo je častna četa švicarske garde. Postrojili sta se tudi godba italijanskih karabinjerjev in častna straža italijanskih varnostnih sil, tako kot ob vseh slovesnih trenutkih. Na trgu je že čakala velika množica, več deset tisoč ljudi. Toliko jih je bilo tudi v sredo, ko jih je razočaral črn dim. Počakati je bilo treba dobro uro pred razglasitvijo imena novega papeža z običajnimi besedami v latinščini: "Sporočam vam veliko veselje, imamo papeža." Novi papež je tudi blagoslovil množico in vse, ki so dogodek spremljali po televiziji. Ob koncu sta godbi zaigrali italijansko in vatikansko himno.
Vse to je dokaj rutinsko; izvolitev papeža je vedno dogodek, ki ostane dolgo v spominu. V zadnjih desetletjih so papeži postopek poenostavili, odpravili so nekatere tradicije. To je bilo delno posledica velikih družbenih sprememb, delno pa tudi dejstva, da je bil še sredi 19. stoletja tudi poglavar papeške države in imel tudi zadolžitve, ki pripadajo posvetnim vladarjem. Vse to je seveda zgodovina.
Kakšen bo novi papež? V zadnjih dneh so se mediji veliko ukvarjali z vprašanjem, ali bo novi papež zagotavljal kontinuiteto vodenju cerkve papeža Frančiška. Dejstvo je, da je bil Frančišek veliko bolj "ljudski" papež; odpravil je vse, kar je imel za odvečno. Z besedami, da so njegovi črni čevlji še v dobrem stanju, se je odrekel rdečim čevljem, ki so bili stoletja sestavni del papeževe uniforme, če naj uporabimo ta izraz. Odrekel se je limuzini in se v Rimu premikal z navadnim avtomobilom. Cerkev je približal ljudem, veliko se je srečeval z najrevnejšimi, dosledno je obiskoval jetnike v rimskem zaporu, vedno je želel biti med ljudmi, tudi na dan pred smrtjo; bolničarju, ki ga je v zadnjem času stalno spremljal, se je zahvalil, da mu je omogočil, da se je na veliko noč, dan pred smrtjo, v odprtem avtomobilu popeljal med množico. To so bile njegove zadnje besede.
To je bila tudi tema številnih komentarjev zadnjih dni. Osrednje vprašanje je bilo, ali bo novi papež naravni naslednik Frančiška, torej zagovornik kontinuitete glede na spremembe, ki jih je Frančišek uvedel v teh dvanajstih letih, ali pa se bo odločil za kak korak nazaj. Za slednje se denimo ogrevajo dokaj dogmatični severnoameriški kardinali, ki so bili do Frančiška zelo kritični, pa ne samo oni. Glede na izbiro kardinalov pa gre pričakovati, da bo novi papež umiril duhove in si prizadeval predvsem za gradnjo mostov, v Cerkvi in izven nje.
Izbira imena?
Izbira imena očitno ni naključna, Leon XIII. je namreč prvi papež, ki je z encikliko Rerum novarum leta 1891 prvič posegel na področje gospodarstva, z besedami, namenjenimi predvsem delavcem. Leon XIII. je bil tudi papež, ki se je odpovedal posvetni vlogi, prepustil je Rim novonastali Italiji in se zaprl v Vatikan.
