Več italijanskih dnevnikov je objavilo poročilo o kazenski preiskavi, ki zadeva 30 let staro zgodbo. Kar nekaj italijanskih državljanov naj bi bilo osumljenih, da naj bi bili v času obleganja Sarajeva plačali, da naj bi bili lahko streljali na prebivalce prestolnice Bosne in Hercegovine; v Sarajevo naj bi bili potovali vsak petek. Kot glavno pričo navajajo nekdanjega pripadnika bosanskih tajnih služb.
Predmet obtožnice so namerni umori v skrajno krutih okoliščinah in iz podlih razlogov. Gre za čas tragičnega obdobja balkanskih vojn v devetdesetih. Dnevnik Il Giornale piše o najmanj 200 italijanskih ostrostrelcih, ki naj bi bili med letoma 1992 in 1996 v Sarajevu streljali na civiliste. Torej naj ne bi šlo za vojake, ampak za navadne ljudi, pri čemer dnevnik dodaja, da naj bi bili udeleženci smrtonosnega safarija na ljudi tudi podjetniki, simpatizerji skrajne desnice, ki so prihajali iz Lombardije, iz Piemonta in iz treh dežel severovzhodne Italije. Sodniki ocenjujejo, da naj bi bili ti ljudje plačali "ogromne vsote" za sodelovanje v tem "lovu na ljudi" z gričev, ki obdajajo Sarajevo.
Izsledki preiskave, ki jo vodi tožilec Alessandro Gobbis, so grozljivi. "Vojni turisti« naj bi potovali vsak petek iz Trsta in plačali visoko vsoto denarja, domnevno od 80 do 100 tisoč evrov, da naj bi se lahko pridružili srbskim ostrostrelcem in streljali na civiliste. Obstajal naj bi bil tudi nekakšen cenik, po katerem naj bi bilo streljanje na otroke najdražje.
Med možnimi pričami mediji navajajo nekdanjega agenta bosanske varnostno-obveščevalne službe Edina Subašića, ki naj bi bil potrdil organizacijo poletov iz Trsta v Beograd z letalsko družbo Aviogenex. Preiskavo naj bi bil zdaj usmerili predvsem na identifikacijo italijanskih državljanov; število je vprašljivo, bilo naj bi jih najmanj deset, lahko pa vse do 200. Med temi naj bi bil tudi lastnik neke zasebne klinike iz Lombardije. Te ljudi naj bi bila povezovala "strast do orožja in želja, da bi doživeli adrenalin vojne".
Dnevnik La Repubblica piše, da se je preiskava začela po prijavi pisatelja Ezia Gavazzenija ob sodelovanju nekdanjega sodnika Guida Salvinija in odvetnika Nicole Brigide ter po prijavi nekdanje sarajevske županje Benjamine Karić, ki terja pravico za več kot 11.500 civilnih žrtev.
Mediji nadalje navajajo, da je bil za preiskavo zelo pomemben tudi dokumentarni film slovenskega režiserja Mirana Zupaniča z naslovom Sarajevo safari. Zupanič je tam razgrnil zgodbo o domnevnih lovcih na ljudi, ki so vojno v Sarajevu izkoristili za safari na nesrečne duše, ki so skušale preživeti v peklu vojne. Že Zupanič je poročal o lovcih iz Italije. Subašićevo pričevanje in dokumenti tajne službe BiH naj bi bili potrjevali, da so bile že leta 1993 italijanske tajne službe seznanjene s prisotnostjo Italijanov na hribu Grbavica nad Sarajevom.
To je prvič v 30 letih, da poizkuša italijansko sodstvo razjasniti domnevna nečloveška dejanja, za katera niso odkrili nobenega krivca. Italijanski mediji dodajajo, da bo preiskava zelo zahtevna; številne še živeče priče so v tujini in, kot pišejo, "velik del dokaznega gradiva se je izgubil med vojnimi ruševinami".
