Izpustitev talcev: Kaj sledi za Bližnji vzhod?

Hamas je v ponedeljek zjutraj iz Gaze osvobodil vseh 20 preostalih živih izraelskih talcev v okviru dogovora o prekinitvi ognja z Izraelom, ki so ga konec prejšnjega tedna izpogajale ZDA. Približno ob istem času je Izrael začel osvobajati zaprte Palestince, saj se je strinjal, da bo v zameno za talce izpustil okoli 250 zaprtih in 1700 priprtih Palestincev. V Izraelu in Palestini, tako v Gazi kot tudi na Zahodnem bregu, je bilo videti prizore veselja, poročajo tuje agencije. Izrael je medtem umaknil svoje enote z večine naseljenih območij v Gazi in se strinjal, da bo v uničeno enklavo, kjer živi okoli 2,2 milijona ljudi in kjer je v dveh letih vojne umrlo več kot 60 tisoč ljudi, sprostil veliko več humanitarne pomoči.

"Izpustitve talcev in zapornikov so psihološka in politična igra za Izrael, predvsem za premierja Benjamina Netanjahuja, ki je pod pritiskom notranje javnosti, za Hamas pa moralna zmaga ter znak priznavanja njihovega trpljenja in odporniške legitimnosti. Za mednarodno skupnost je to simbolika z vidika pripravljenosti na humanitarne kompromise in ustvarjanja minimalne točke zaupanja, kar je predpogoj za kakršnokoli dogovarjanje v prihodnosti," ponedeljkovo dogajanje na Bližnjem vzhodu komentira mednarodni politolog dr. Faris Kočan.

Medtem ko so potekale izpustitve talcev in zapornikov, je na mednarodnem letališču Ben Gurion v Izraelu pristal ameriški predsednik Donald Trump. Pozdravili so ga izraelski premier in predsednik, pa tudi njegov zet Jared Kushner in odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff, ki sta delovala kot posrednika v pogajanjih med Izraelom in Hamasom. V soboto sta nagovorila navdušeno množico na Trgu talcev v Tel Avivu. Trump je nagovoril tudi izraelski parlament, preden se je odpravil na visoki politični vrh v Egipt.

Številna vprašanja ostajajo neodgovorjena. Izrael in Hamas sta sicer začela izvajati prve korake, ki jih je predsednik Trump začrtal v svojem mirovnem načrtu v dvajsetih točkah. Čeprav se je Hamas strinjal z izpustitvijo talcev, je zadržal uradni odgovor na druge vidike Trumpovega načrta, ki ga je izraelska stran sprejela. Trumpov predlog za končanje vojne denimo določa, da Hamas preda oblast nadnacionalni oblasti pod vodstvom ameriškega predsednika in se razoroži. Kljub temu še ni znano, ali se bo Hamas strinjal s točko načrta, ki navaja, da oborožena skupina ne bo sodelovala pri prihodnjem upravljanju Gaze. Tiskovni predstavnik Hamasa je v četrtek za katarsko televizijo Al Džazira izjavil, da je skupina to pripravljena storiti.

Visoki vrh v Egiptu

Po burnem dnevu v Izraelu in Palestini je sledil vrh v sosednjem Egiptu, kjer je več kot 20 svetovnih voditeljev razpravljalo o naslednjem dnevu v Gazi in širši regiji. Vrha v egipčanskem letoviškem kraju Šarm el Šejk so se med drugim udeležili voditelji ZDA, Egipta, Palestine, Katarja, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Nemčije, Španije, Madžarske, Pakistana in drugih držav regije. Na vrhu niso bili prisotni predstavniki Izraela, Hamasa, Irana in Kitajske.

Predstavniki Egipta so dejali, da je cilj vrha "končati vojno v Gazi, okrepiti prizadevanja za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu ter začeti novo fazo regionalne varnosti in stabilnosti". Na srečanju se je razpravljalo o nadaljnjem uspehu sporazuma in o tem, v kolikšni meri bodo naslednje faze skladne s Trumpovim mirovnim načrtom v dvajsetih točkah. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v ponedeljek izjavila, da je Bruselj pripravljen pomagati pri naslednjih korakih, med drugim s podporo pri upravljanju Gaze in reformi palestinskih oblasti. Obljubila je tudi sredstva EU za obnovo Gaze, navaja STA.

"Prve točke v Trumpovem načrtu se izvajajo – premirje, postopno umikanje izraelske vojske, izmenjava talcev in ujetnikov ter dostava pomoči. Tudi Trumpova zadnja izjava, da je 'vojne konec', in lista udeležencev na vrhu pričata o kredibilnosti procesa. Netanjahu je z izpustitvijo izraelskih talcev dosegel zmanjšanje pritiska doma, točke, ki jim nasprotuje konservativni del njegove koalicije, pa pridejo na vrsto šele proti koncu načrta," pojasnjuje mednarodni politolog dr. Marko Lovec. Sogovornik pove, da bodo naslednja faza oblikovanje mirovnih enot in civilne uprave, obnova infrastrukture in gospodarski načrt ter razorožitev Hamasa in drugih frakcij ob umiku izraelskih enot. "Ta del procesa bo zahteval vire in čas. Samo obnova infrastrukture bo zahtevala več deset milijard dolarjev," pove in doda, da bo vrh v Egiptu namenjen predvsem temu delu načrta.

Dr. Kočan medtem vrh komentira kot "pomemben dogodek, ker gre za prve pogovore glede 'dneva po Gazi', torej za koordinacijo zunanjih akterjev, ki želijo definirati okvir po koncu vojne". "Denar za obnovo je faktor predvsem zaradi finančnega mehanizma za obnovo, kjer bo v ospredju tudi vprašanje pogojev," pove dr. Kočan, ki izpostavi vprašanje voditeljstva: "Ali gremo v smer vzpostavljanja pogojev za palestinsko državnost, ali pa v smer zagotavljanja zgolj izraelske varnosti in stabilnosti?"

"Verjetno tako Hamas kot tudi nekateri v Izraelu računajo na vsaj delen neuspeh sporazuma, ki bi potem oviral iskanje vzdržne politične rešitve, denimo rešitve dveh držav, ki je predvidena šele na koncu Trumpovega načrta. Ta pa ne predvideva niti vloge trenutne palestinske oblasti niti rešitve dveh držav, zgolj postopen umik izraelske vojske in razorožitev Hamasa," še pove dr. Lovec.

Nova varnostna podoba regije

"Izraelska odsotnost na vrhu je signal, da se tam pogovarjajo o obnovi in regionalni ureditvi brez neposredne izraelske prisotnosti. Izrael bo torej pristal na to, kar bodo dorekle ZDA, pri čemer lahko razumemo, da so arabski interesi v ospredju, saj so ključni, če ima dogovor možnost za preživetje na dolgi rok," sklene dr. Kočan.

Predstojnica katedre za obramboslovje na FDV dr. Jelena Juvan pa pove, da če Izrael ne bo pripravljen implementirati dogovorjenega, se lahko vse skupaj "sesuje oziroma ostane zgolj črka na papirju". "Gaza je polna kompleksnih varnostnih izzivov: orožje, razorožitev Hamasa, porušena infrastruktura, humanitarna katastrofa … Tega ne bo enostavno preoblikovati v trajnostno varnostno ureditev, hkrati imajo različne države regije različne varnostne interese," pojasnjuje. 

"Podpora 27 držav je dobra osnova, na kateri je treba graditi. Treba se je zavedati, da gre za izjemno dolgotrajen in kompleksen proces graditve miru, ki ima več možnosti, da propade, kot da uspe," sklene Juvan, ki omeni dosedanje izkušnje s propadlimi mirovnimi procesi na Bližnjem vzhodu.