Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek zvečer opozoril, da Moskva ne namerava zapustiti zasedenih območij v regijah Harkov in Herson ter v Zaporožju in Donbasu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Potem ko je Ukrajina konec marca in v začetku aprila uspela pregnati ruske sile iz dveh največjih mest v državi, Kijeva in Harkova, pa sedaj priznava velike izgube v Donbasu, ki ga sestavljata regiji Lugansk in Doneck. Prav tam naj bi ruske sile okrepile ofenzivo in se osredotočile zlasti na zadnji žep odpora v okolici Luganska.
Počasna vojaška pomoč povzroča nepotrebne smrti
Ukrajinske oblasti opozarjajo, da ruske sile sedaj skušajo obkoliti mesta Severodoneck, Lisičansk, Popasna in Bahmut. Prav s padcem Bahmuta pa bi Rusija dobila nadzor nad ključnim križiščem, ki trenutno služi kot improvizirano poveljniško središče za večino ukrajinskih vojnih prizadevanj.
V svojem vsakodnevnem televizijskem nagovoru je Zelenski v ponedeljek zvečer opozoril, da so razmere še posebej kritične v Donbasu, kjer je ruske sile obtožil, da skušajo "odstraniti vse, kar je živo". V prvih treh mesecih invazije pa naj bi po njegovih besedah Rusija izvedla skoraj 1500 raketnih in več kot 3000 letalskih napadov.
Rusija pripravlja odpravo zgornje starostne meje za vstop v vojsko
Rusija pripravlja zakon, ki bi odpravil zgornjo starostno mejo za vstop v rusko vojsko, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP razvidno iz sredinega dnevnega reda dume, spodnjega doma ruskega parlamenta. Trenutno so za vstop v vojsko po zakonu primerni ruski državljani med 18. in 40. letom ter tujci med 18. in 30. letom.
"Cilj predloga zakona je odpraviti starostno mejo, pri kateri so delovno sposobni državljani upravičeni do sklenitve prve pogodbe o služenju vojaškega roka," je po navedbah AFP zapisano v obrazložitvi predloga zakona.
V skladu s trenutno veljavno zakonodajo lahko prvo pogodbo za služenje v ruski vojski sklenejo ruski državljani, stari od 18 do 40 let. Za tuje državljane je to obdobje še krajše, med 18 in 30 let.
Vendar pa so za uporabo zelo natančnega orožja in kompleksne vojaške opreme potrebni tudi visoko usposobljeni strokovnjaki, za kar so primerni starejši državljani, še piše v obrazložitvi predloga zakona.
Ta zakon bi pomagal "k pogodbeni vojaški službi privabiti strokovnjake na priljubljenih, predvsem bolj civilnih področjih, kot so zdravstvena podpora, inženiring, vzdrževanje opreme, operacije in komunikacije", še piše v dokumentu.
Rusija je aprila začela z vpoklicem v vojsko za obdobje pomladi 2022. Cilj je bil v vojašnice privabiti približno 134.000 mladih, vendar so oblasti pri tem zagotovile, da naborniki ne bodo poslani na fronto.
Ruska vojska je trenutno sredi ofenzive v Ukrajini, ki traja že tri mesece in je naletela na silovit odpor, navaja AFP. Rusija je ob tem utrpela velike materialne in človeške izgube, čeprav v Moskvi nikoli niso razkrili njihovega obsega.
Pred tem je Zelenski opozoril elito, zbrano na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, da počasna vojaška pomoč povzroča nepotrebne smrti, saj Ukrajinci "drago plačujejo za svobodo in neodvisnost". Hkrati je Zahodu sporočil, da bi bilo več deset tisoč življenj rešenih, če bi Kijev že februarja prejel vso potrebno orožje.
Rakete bi lahko dosegle celo Krim
V ponedeljek je tako 44 držav na virtualnem srečanju kontaktne skupine za obrambo Ukrajine razpravljalo o vojaški pomoči Ukrajini. 20 držav se je zavezalo, da bo Kijevu zagotovilo dodatno orožje, preostale pa bodo usposabljale ukrajinsko vojsko, je sporočil ameriški obrambni minister Lloyd Austin.
Na srečanju se je Danska zavezala, da bo Ukrajini poslala protiladijski raketni sistem Harpoon, ki bi lahko Ukrajini omogočil, da se zoperstavi blokadi pristanišča Odesa, ki je sicer ključnega pomena za izvoz pšenice. Rakete bi lahko dosegle celo Krim, ki ga Moskva zaseda od leta 2014.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je v ponedeljek napovedal, da bo zaradi "diktatorskega stališča" Zahoda Rusija pospešila razvoj gospodarskih vezi v evrazijski regiji, in kot pomembna partnerja poleg Kitajske navedel Indijo in Iran. Odločitev je zagovarjal s tem, da si Moskva želi biti odvisna le od sebe in tistih držav, ki so dokazale svojo zanesljivost, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
