"Rusija je zelo pomembna država za Republiko srbsko," je po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi na omrežju X zapisal Milorad Dodik. Putin je po njegovih besedah med sestankom spomnil, da je Rusija ena izmed držav, ki skrbijo za spoštovanje daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995.
Dodik je objavil, da si bo Moskva prizadevala, da mednarodne institucije v BiH, vključno z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti, prenehajo z delom. Putin je visokega predstavnika Christiana Schmidta označil za "nelegitimnega", trdi Dodik.
V kratkem videoposnetku, ki ga je objavil Kremelj, je videti Putina, kako Dodika pozdravi in mu pove, da je vesel njegovega obiska, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Dodik je v ruski prestolnici, čeprav je sodišče BiH zanj 17. marca izdalo nalog za pridržanje in privedbo zaradi suma napada na ustavni red. V skladu s tem nalogom morajo ukrepati vse policijske agencije v BiH, vključno z državno mejno policijo, in mu preprečiti morebitni poskus prehoda državne meje. Sodišče BiH je od Interpola zahtevalo, naj za njim razpiše mednarodno tiralico.
Pred potjo v Rusijo je Dodik šel že v Srbijo in Izrael, nato pa se nekaj dni ni pojavljal v javnosti, kar je sprožilo ugibanja, kje je. Da je v Moskvi, je sporočil v ponedeljek zvečer.
Po sestanku s Putinom je Dodik napovedal, da se bo v soboto kljub nalogu za pridržanje, ki ga je izdalo sodišče v Sarajevu, vrnil v Banjaluko, in poudaril, da mu tega ne bo nihče preprečil.
"V soboto bom v Banjaluki na srečanju z vodstvom Republike srbske," je dejal novinarjem iz Republike srbske, ki so ga spremljali v Moskvi, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Zavrnil je ugibanja, da v Moskvi išče zatočišče pred kazenskim pregonom v BiH, zanikal je tudi, da je zaprosil za rusko državljanstvo.
Dodik je bil minuli mesec obsojen na leto dni zapora in šest let prepovedi političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Po tem so oblasti entitete pod njegovim vodstvom z odločitvami povzročile eno največjih povojnih političnih in tudi pravosodnih kriz v državi.
