Diplomatsko premirje med Turčijo in Zahodom: Ankara ne bo izgnala veleposlanikov

V sporu med zahodnimi diplomati in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom so vsi stopili korak nazaj.
Iz spora glede priprtega oporečnika Osmana Kavale je turški predsednik Erdogan vsaj na prvi pogled prišel kot zmagovalec. 
Iz spora glede priprtega oporečnika Osmana Kavale je turški predsednik Erdogan vsaj na prvi pogled prišel kot zmagovalec. 
Reuters
Datum 26. oktober 2021 16:31
Čas branja 3 min

Zahodne države so nekoliko omilile svoje stališče glede turškega (ne)spoštovanja človekovih pravic oziroma priprtega predstavnika civilne družbe Osmana Kavale, uradna Ankara pa je preklicala svojo odločitev, da bo izgnala veleposlanika kar desetih držav: ZDA, Nemčije, Kanade, Danske, Finske, Francije, Nizozemske, Nove Zelandije, Norveške in Švedske. S tem so se vsi izognili zunanjepolitičnemu incidentu brez primere, saj je kar sedem od naštetih držav skupaj s Turčijo v zvezi Nato. Tudi sicer zgodovina ne pomni tako množične razglasitve najvišjih predstavnikov tujih držav za persone non grate, kaj takega se ni dogajalo niti na vrhuncu hladne vojne.

Na prvi pogled se zdi, da je iz dolgotrajnega spora okoli Kavale, ki je kulminiral v zadnjih desetih dneh, kot zmagovalec izšel turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Dolgoletni turški voditelj, ki Zahodu pogosto dela sive lase, si je glede izgona veleposlanikov premislil, potem ko so ZDA in več drugih vpletenih držav sinhrono objavile tvit, v katerem so izrazile zavezanost k spoštovanju dunajske konvencije Združenih narodov, ki od diplomatov zahteva, da se ne vmešavajo v notranje zadeve države gostiteljice. Po oceni Erdogana so z zadržanim odzivom veleposlaniki spremenili svoje stališče glede obrekovanja turškega pravosodja in države. Prepričan je tudi, da bodo v prihodnje previdnejši, a hkrati je ponovil, da v njegovi državi ni dobrodošel nihče, ki ne spoštuje neodvisnosti Turčije, ne glede na njegov status.

V ozadju te odločitve je moralo biti veliko diplomacije na nižjih ravneh, pa tudi prikritih opozoril Ankari, naj ne gre predaleč. Erdogana je opozorila odhajajoča nemška vlada kanclerke Angele Merkel, resda ne v najostrejšem tonu. "Zaskrbljeni in presenečeni smo nad komentarji turškega predsednika," je dejal govorec nemške vlade Steffen Seibert. Če bi Erdogan diplomate tudi dejansko izgnal, to ne bi bilo v skladu s tesnim bilateralnim odnosom med Nemčijo in Turčijo, je dodal. Evropska unija, ki tudi ne želi zaostrovati odnosov z uradno Ankaro, saj ta že pet let bolj ali manj izpolnjuje pogodbo z EU, da v zameno za milijardne vsote v evrih zadržuje več milijonov beguncev in migrantov na turškem ozemlju. Svet Evrope je sicer nedavno posvaril Turčijo, da bo proti njej sprožil disciplinski postopek, če Kavala ne bo izpuščen do začetka decembra.

In kaj je bilo jedro spora? Veleposlaniki so minuli ponedeljek objavili skupen poziv k izpustitvi Kavale, ki je v priporu brez obsodbe že od leta 2017 kljub odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice iz decembra 2019, da je za zapahi zgolj z namenom, da se ga utiša, in da bi ga morale turške oblasti zato izpustiti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Se vam zdi prav, da je na sprejemu za hrvaške rokometaše nastopil Marko Perković Thompson?
Da, to je bila želja rokometašev.
19%
85 glasov
Ne, Zagreb mu je zaradi poveličevanja ustaštva prepovedal nastopanje.
22%
102 glasov
To je bil vladni udar na Zagreb.
6%
27 glasov
Thompsona bi bilo treba povsod prepovedati.
42%
191 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
11%
52 glasov
Skupaj glasov: 457