Človekoljubje in humanost v času vojnih kriz: Vpliv posameznika je morda majhen, ko se združijo milijoni, je drugače

Krizna žarišča sveta potrebujejo polno podporo nas vseh in predvsem razsodnost politikov, ki jih krojijo.

Z novinarske konference študentov, ki so zaradi dogajanja v Gazi protestno zasedli predavalnico Fakultete za družbene vede.
Z novinarske konference študentov, ki so zaradi dogajanja v Gazi protestno zasedli predavalnico Fakultete za družbene vede.
Foto: Robert Balen
Datum 13. julij 2025 02:55
Čas branja 6 min

Trenutna svetovna dogajanja so resnično zaskrbljujoča in odpirajo številna vprašanja o prihodnosti človeštva. Vojne in konflikti, kot so ruska invazija na Ukrajino, izraelsko-palestinski konflikt v Gazi in napetosti med Izraelom in Iranom, kažejo na nenehno prisotnost nasilja in izkoriščanja, ki presega meje zdravega razuma.

Človekoljubje in humanost sta ključni vrednoti, ki bi morali voditi naše delovanje, še posebej v obdobjih kriz. V najtemnejših časih, ko se soočamo z vojnami, naravnimi katastrofami in drugimi stiskami, se pogosto pokaže moč človeške solidarnosti. Ljudje po vsem svetu se združujejo, da bi pomagali tistim v stiski, ne glede na njihovo narodnost, veroizpoved ali politično prepričanje. Organizacije in posamezniki zbirajo sredstva, hrano, zdravila in druge potrebščine za žrtve konfliktov in naravnih nesreč. Mnogi se odločijo posvetiti svoj čas in energijo pomoči drugim, bodisi na terenu ali s podporo od daleč. Ključno pa je razvijati sposobnost vživljanja v položaj drugega in razumeti, da je njihovo trpljenje – trpljenje vseh nas. Pomoč drug drugemu ni le moralna dolžnost, ampak tudi temelj za izgradnjo boljše prihodnosti.

Nasprotovanje izkoriščanju in vojnam

Vojne in konflikti so pogosto posledica izkoriščanja – bodisi ekonomskega, političnega ali ideološkega. Ko močnejši poskušajo dominirati nad šibkejšimi, ko se ignorirajo temeljne človekove pravice in ko se uporablja nasilje za doseganje lastnih interesov, so posledice uničujoče. Dogajanje v Ukrajini, Gazi in širše na Bližnjem vzhodu jasno kaže, kako hitro lahko ambicije in nestrpnost pripeljejo do neizmernega trpljenja civilnega prebivalstva.

Naša naloga je, da se aktivno upiramo vsem oblikam izkoriščanja in nasilja. Zavzemati se moramo za diplomacijo in mirno reševanje sporov: Namesto vojaških intervencij je vsekakor treba dati prednost pogajanjem in dialogu. Vojni spopadi in žrtve ne prinašajo končnega uspeha. Tukaj bi morali še bolj odločno nastopiti mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, ki so ključni za vzdrževanje miru in preprečevanje konfliktov. Njihovo delovanje in odločitve bi morale biti spoštovane, a se vse bolj zdi, da nobena od držav (sploh pa ne agresorske) ne sprejema njihovih odločitev. Veto dajejo na vse pozitivne pobude, med njimi Rusija, Kitajska in ZDA najpogosteje.

Z novinarske konference študentov, ki so zaradi dogajanja v Gazi protestno zasedli predavalnico Fakultete za družbene vede.
Foto: Robert Balen

Razmišljanje o aktualnih konfliktih

Dogajanje v zadnjih letih, zlasti ruska invazija na Ukrajino, izraelsko-palestinski konflikt v Gazi in napetosti med Izraelom in Iranom, so kompleksni in imajo globoke zgodovinske, politične in družbene korenine.

Ruska invazija na Ukrajino se je začela februarja 2022 in je šokirala svet in prinesla neizmerno trpljenje ukrajinskemu ljudstvu. Poudarja neupoštevanje mednarodnega prava in suverenosti držav. Vojna je povzročila milijone beguncev, uničenje infrastrukture in ogromne človeške žrtve. V tej situaciji je ključnega pomena podpora Ukrajini v njenem boju za svobodo in neodvisnost, hkrati pa iskanje poti za dolgoročno miroljubno rešitev, ki bo spoštovala ozemeljsko celovitost Ukrajine. Vojni ni videti konca, saj se pod vprašaj vedno znova postavlja uporaba jedrskega orožja in eskalacija vojnega žarišča - morebiti tudi preko meja Evropske unije.

Trenutno dogajanje v Gazi je tragična eskalacija dolgoletnega konflikta, ki ima korenine v zgodovini in kompleksnih političnih razmerah. Humanitarna katastrofa v Gazi je izjemna, s pomanjkanjem hrane, vode in zdravil. Ključnega pomena je takojšnja prekinitev ognja, zaščita civilnega prebivalstva in zagotovitev neoviranega dostopa humanitarne pomoči. Dolgoročno pa je nujna pravična in trajna rešitev, ki bo zagotovila varnost in dostojanstvo tako Izraelcem kot Palestincem, upoštevaje resolucije Združenih narodov. Če tega ne bo, bo kmalu preseženo število žrtev med Palestinci, ki jih je trenutno več kot 55 tisoč.

Stopnjevanje napetosti med Izraelom in Iranom je dodaten dejavnik nestabilnosti na že tako občutljivem območju. Morebitni neposredni konflikt med tema državama bi imel katastrofalne posledice za celotno regijo in svet. V tej situaciji je ključnega pomena zmanjševanje napetosti, diplomacija in preprečevanje vseh dejanj, ki bi lahko vodila v širši konflikt. Ob tem se zanemarjajo vojna žarišča v Ukrajini in Gazi, svojo moč pa bi lahko kaj kmalu začeli še bolj konkretno izkazovati Kitajci s pritisk na Tajvan, saj se svetovna pozornost, kljub že obstoječim vojnim žariščem, odmika od njihovih teženj po usvojitvi tajvanskega ozemlja. Ključno vlogo pri vsem imajo ZDA - in le upamo lahko na razsodnost njihovega predsednika.

In kako kaže v prihodnosti?

Gledano celostno - dogodki zadnjih let terjajo nujnost globalnega sodelovanja in odgovornost. Ne smemo pozabiti, da smo vsi del istega sveta in da imajo dejanja ene države ali skupine ljudi lahko daljnosežne posledice za vse. Čeprav so izzivi veliki in se včasih zdi, da je situacija brezupna, ne smemo obupati. Z vztrajnostjo, empatijo in skupnim delovanjem lahko prispevamo k bolj mirnemu in humanemu svetu.

Kot posamezniki lahko in moramo vplivati na globalne konflikte. Čeprav se včasih zdi, da so globalni problemi preveliki in preveč kompleksni, da bi jih lahko posameznik rešil, je vpliv posameznikov kumulativen in nadvse pomemben. Zgodovina nas uči, da so velike družbene spremembe pogosto sprožili posamezniki ali majhne skupine, ki so vztrajale pri svojih prepričanjih in dejanjih. Finančna podpora organizacijam, ki delujejo na področju humanitarne pomoči in izgradnje miru, je tudi ena od oblik izraza solidarnosti. Tudi majhne donacije se seštevajo. Sodelujte v akcijah (podpisi peticij), ki pozivajo k miru, prenehanju nasilja in spoštovanju človekovih pravic.

Vpliv posameznika je morda majhen, ko ga gledamo posamezno, ko pa se združijo milijoni posameznih dejanj, to zagotovo ustvarja močnejšo silo, ki terja spremembe. Torej, ostanimo informirani, aktivni in empatični. To je prvi korak k bolj mirnemu in pravičnemu svetu. Ne podcenjujte moči, ki jo imate, da vplivate na svoje okolje in prispevate k širši družbeni spremembi. Kljub temu pa se je treba zavedati, da so končne odločitve v "rokah največjih", ki krojijo našo usodo že od nekdaj. Le želimo lahko, da bodo naši zanamci lahko bolj optimistično zrli v prihodnost.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Izrael bo lahko sodeloval na Evroviziji, Slovenije na Dunaju ne bo. Se strinjate s tako odločitvijo RTV Slovenija?
Da, s tem smo pokazali moralno držo.
39%
312 glasov
Odpovedati bi se morali sodelovanju že pred leti.
38%
307 glasov
Ne, gre za glasbeni izbor in morali bi sodelovati.
16%
131 glasov
Ne vem, me ne zanima.
7%
53 glasov
Skupaj glasov: 803