Sklep s pozivom Euforju sta predlagala člana predsedstva iz vrst Bošnjakov in Hrvatov Denis Bećirović in Željko Komšić, srbska članica Željka Cvijanović pa mu nasprotuje, poročajo mediji v BiH.
"Predsedstvo Bosne in Hercegovine uradno poziva sile Euforja, ki so razporejene v BiH, da zagotovijo pomoč policijskim agencijam BiH pri izvajanju odločitev pravosodnih organov BiH (primer Milorad Dodik in drugi). Predsedstvo ta sklep posreduje poveljniku sil Euforja v BiH," piše v sklepu po poročanju sarajevskega portala Klix.ba.
Tožilstvo BiH je proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku ter predsedniku vlade in narodne skupščine te entitete BiH Radovanu Viškoviću in Nenadu Stevandiću uvedlo preiskavo zaradi suma napada na ustavni red. Ker se niso odzvali vabilu na zaslišanje, je sodišče BiH za vse tri izdalo nalog za privedbo.
V skladu s tem nalogom morajo ukrepati vse policijske agencije v BiH, vključno z državno mejno policijo, in preprečiti morebiten poskus prehoda državne meje. Kljub temu je Dodik nedavno obiskal Srbijo, Izrael in Moskvo.
Torkov poziv predsedstva BiH je prva uradna zahteva institucij BiH, naslovljena na Eufor, navaja Klix.ba. Cvijanović, ki je sklepu nasprotovala, medtem trdi, da gre pri tej zahtevi za vprašanje zunanje politike, za kar pa je potrebno soglasje vseh treh članov predsedstva. Kadar konsenza ni, člani predsedstva glasujejo še enkrat, nato pa lahko tisti član, ki se z odločitvijo ne strinja, sproži vprašanje vitalnega nacionalnega interesa, o katerem potem odloča parlament.
Bećirović in Komšić se glede trditev Cvijanović še nista uradno oglasila, po neuradnih informacijah, ki jih navaja Klix.ba, pa menita, da ne gre za vprašanje zunanje politike.
Ena največjih povojnih političnih in pravosodnih kriz v državi se je začela, potem ko je sodišče BiH Dodika konec februarja obsodilo na leto dni zapora in šest let prepovedi političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Spričo obsodbe so oblasti v Republiki Srbski nato sprejele več ustavno spornih zakonov.
