BiH iz krempljev nazadnjaških sil?

Stalni, tridesetletni nered države Bosne in Hercegovine (BiH) spet vre. Njena večdesetletna umestitev v vzdušje devetega kroga Dantejevega pekla zdaj dodatno pogreva predvolilno dogajanje. V nedeljo bodo volitve.Mnogi trdijo, da prelomne, saj da bo končno prišlo do odločitve, ali ta država ostane pod pokrovom dosedanje črne in težke plasti klero-fašističnih sil - ali pa bo končno krenila proti svetlobi.Mladoletni volivci?Odgovor bo v nedeljo dalo - ali pa ne - malo več kot 3,3 milijona registriranih volivcev. Od kod ta številka, če pa je bilo po zadnjem popisu prebivalstva leta 2013 v BiH tri milijone in pol prebivalcev? Je do volilne pravice med tem prišla tudi večina mladoletnih? Skoraj opravičujoče pojasnilo prihaja iz centralne volilne komisije. Ta zatrjuje, da je spisek nastal na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in drugih pristojnih organov. Tako je torej vse po zakonu in številka je takšna, kot je, čeprav se ve, da so odseljevanje in drugi negativni faktorji pripeljali do tega, da v BiH verjetno ne živi niti dva milijona volivcev več. Kakorkoli. Ti, ki so, bodo v nedeljo volili tri člane državnega predsedstva, delegate parlamentarne skupščine BiH, parlamenta Federacije BiH, predsednika in podpredsednika ter člane Narodne skupščine Republike srbske, poslance skupščin desetih kantonov Federacije BiH in seveda tudi organe distrikta Brčko.Vse je tudi rekordno, kajti dokument centralne volilne komisije obsega 140 strani, saj je na volilnih listih kar 2257 kandidatov iz 72 strank in 38 koalicij, k tem pa je treba prišteti še 17 neodvisnih list. Seveda so kandidati za najvišja mesta med seboj tudi najbolj skregani, saj prihajajo iz najbolj nasprotujočih si taborov.Tri glave predsedstvaPredsedniški državni vrh ima v BiH - tri glave. Vse glave so v predsedstvu enakopravne in prihajajo po ena iz vrst bošnjaškega, srbskega in hrvaškega naroda. Srba izvolijo samo v Republiki srbski, druga dva v Federaciji. Med Bošnjaki so glavni trije kandidati. Bakir Izetbegovič je tog in večno prisoten kandidat Bošnjakov, vodja Stranke demokratske akcije (SDA), ki mu doma in v tujini očitajo nazadnjaštvo. Najbolj ostro mu nasprotuje socialdemokrat Denis Bečirović, ki ga podpira skoraj revolucionarna nova sila, koalicija enajstih precej pisanih strank. Tretji je Mirsad Hadžidedić, nov obraz, nekoliko nedefinirani šef Stranke napredka. Nekateri mu očitajo, da je zgolj Izetbegovićeva pomožna sila. Vsekakor je izid te ostre volilne bitke negotov.Srbsko opcijo, v kateri gre zgolj za prerazporeditev moči v Republiki srbski, saj ponujeno ne obeta nič novega, kaj šele revolucionarnega, tvorijo Željka Cvijanović iz Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), dosedanja desna roka Milorada Dodika in predsednica entitete, ter njena nasprotnika, Mirko Šarović iz Srbske demokratske stranke (SDS) in relativno manj znani, a zagreti nacionalist Nenad Nešić. Tudi tukaj je izid popolnoma negotov, vendar bo kateri koli zmagovalec srbskemu nacionalizmu ostal enako blizu.Posebna je predvolilna bitka med Hrvati. Sicer personalno niti ni preveč napeta, je pa na ravni države izjemno zapletena in celo grda, saj gre za obstanek Daytonskega sporazuma in ustave. Hrvaške stranke namreč enoglasno podpirajo stališče, kako jim že leta, vsaj zadnje tri mandate, izvoljenega predstavnika skrojijo Bošnjaki. Češ, Bošnjaki, ki so v federaciji številčnejši, del svojega volilnega telesa zmeraj prepričajo, da glasuje zunaj svoje opcije, in jim tako izvoli svojega Hrvata namesto tistega, ki bi ga želeli sami. Oziroma ki si ga zlasti želi Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) - ta, domača, bosanska, in ona, Andreja Plenkovića iz Hrvaške. Zato Hrvati grozijo s secesijo oziroma z oblikovanjem tretje entitete, nesporazumi ob tem pa so obilni in zbujajo veliko zaskrbljenost. Predvolilna bitka tako poteka med bošnjaškim Hrvatom Željkom Komšićem, že izkušenim članom državnega predsedstva, in Borjano Krišto, zmajevko Dragana Čovića, vodje HDZ, ki obljublja, da bo v predsedstvo dodala še več vročine.Po vojaško zvestiNi treba posebej omenjati, da kdorkoli od omenjenih bo izvoljen, bo predsedstvo imelo težko nalogo, saj se ti ljudje ne bodo zedinili o ničemer, neko soglasje pa je za to funkcijo nujno. Na koncu bi morali opozoriti, da bo odločilnega pomena kar najvišja udeležba na nedeljskih volitvah, pa čeprav so volivci že precej obupani. Na minule volitve so namreč šli po večini rigidni, strankam vojaško zvesti in podrejeni volivci. Zategadelj so izidi kazali, kot da večina podpira nacionalistične stranke, torej SDA, HDZ in SNSD.Vendar videz vara: vse omenjene stranke so na zadnjih treh volitvah dobile skupaj 650 tisoč glasov. Torej okoli 35 odstotkov glasov vseh, ki so oddali volilni listek, kar pa je v resnici pomenilo le 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Usodo BiH je tako do zdaj kreirala le petina vseh volivcev.3,3 milijona volivcev je v nedeljo povabljenih na volišča

BiH iz krempljev nazadnjaških sil?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano