Slovenska Bistrica: Ustvarjalci so se domislili zanimivih izdelkov za ohranjanje kulturne dediščine

Občina Slovenska Bistrica je v sodelovanju s Centrom za kreativnost/MAO lani med trinajstimi prijavljenimi izbrala štiri ustvarjalce, ki so razvijali prototipe, produkte in storitve v okviru pospeševalnika Crouzator

Hana Nekrep in Jure Kozmus sta zasnovala paviljon iz aluminija.
Hana Nekrep in Jure Kozmus sta zasnovala paviljon iz aluminija.
Crouzator
Datum 12. junij 2024 10:00
Čas branja 2 min

Po šestih mesecih so svoje izdelke in dejavnosti predstavili na skupni razstavi v obnovljenih prostorih bivšega podjetja Crouzet. Pod finančno, mentorsko in strokovno podporo občine in Centra za kreativnost so svoje zamisli izpopolnjevali Danuška Hauptman, Natalija Sinkovič, Hana Nekrep in Jure Kozmus.

Danuška Hauptman je izvedla delavnice ustvarjanja iz recikliranega aluminija. "Zavedanje o pomenu recikliranega aluminija kot trajnostnega materiala in sodelovanje z Impolom, ki je priznan proizvajalec aluminija, je dodatno okrepilo mojo motivacijo. Želela sem ustvariti projekt, ki bi ne le spodbujal ustvarjalnost in kreativnost, temveč bi tudi ozaveščal ljudi o pomembnosti trajnostnega načina življenja," je povedala.

Danuška Hauptman, oblikovanje nakita iz aluminija. Pospeševalnik Crouzator. Razstava v obnovljenih prostorih bivšega podjetja Crouzet.
Crouzator

Aluminij kot trajnostni element kulturne dediščine Slovenske Bistrice sta v svoji zamisli izkoristila tudi Jure Kozmus in Hana Nekrep. Razvila sta prenosno arhitekturno inštalacijo, paviljon iz prefabriciranega aluminija: "Želela sva obuditi urbani prostor, na katerega v manjših krajih pogosto pozabimo. Paviljon bi privabil ljudi, da bi se v senci družili in prepoznali kvalitete prostora. V Slovenski Bistrici imamo lepo srednjeveško arhitekturo, s paviljonom pa bi v mesto lahko prinesli tudi moderne oblike."

Hana Nekrep in Jure Kozmus sta zasnovala paviljon iz aluminija.
Crouzator

Slikarka, ilustratorka in arhitektka Hana Nekrep je dodatno razvila idejo ilustracij tipične slovenjebistriške nesnovne kulturne dediščine z bistriško Belo damo, Vodovnikom in Jezernikom. Natalija Sinkovič je razvijala svojo zamisel Bistriške hiše, sicer pa ustvarja lončene čajne svečnike, ki predstavljajo značilne slovenjebistriške stavbe. "Pogrešala sem pravi bistriški spominek, zato sem upodobila pročelja markantnih slovenjebistriških hiš, dodala prostor za čajno svečko ter namesto oken oblikovala luknje, skozi katere sije svetloba sveče. Vsak spominek je v embalaži s priloženim opisom hiše," je razložila.

Natalija Sinkovič ob svojih glinenih hiškah.
Crouzator

Na prireditvi je predstavila tudi svoje pletene mojstrovine, unikatne torbice iz navadne pletene vrvi. "Glina me je veliko naučila. Med drugim tudi, da ročni izdelki niso narejeni čez noč. Vsak potrebuje svoj čas." "Na območju Cruzeta smo že v preteklosti poskušali ustvariti podjetniški inkubator. Upam, da bo po zaključku tega projekta zaživel in da bomo k sodelovanju uspeli pritegniti tudi lokalno gospodarstvo in srednjo šolo," je še povedal župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Izrael bo lahko sodeloval na Evroviziji, Slovenije na Dunaju ne bo. Se strinjate s tako odločitvijo RTV Slovenija?
Da, s tem smo pokazali moralno držo.
39%
306 glasov
Odpovedati bi se morali sodelovanju že pred leti.
38%
305 glasov
Ne, gre za glasbeni izbor in morali bi sodelovati.
16%
130 glasov
Ne vem, me ne zanima.
7%
53 glasov
Skupaj glasov: 794