Prvotno je bil Lenart v lasti Spanheimov (to so bili bogati fevdalni gospodje in koroški vojvode), že leta 1196 pa je bil kraj v lasti šentpavelskega samostana v Labotski dolini na Koroškem. Tega leta se listinsko tudi prvič omenja, in to v buli, ki jo je 17. junija 1196 izdal papež Celestin III. za šentpavelskega opata Ulrika in njegove sobrate. V omenjeni buli se papež sklicuje na svoje predhodnike in z njo menihom potrjuje vrsto posesti, med njimi tudi nekatere v Slovenskih goricah – pri Sv. Lenartu (apud Sanctum Leonardum). Iz tega sledi, da je tedaj cerkev sv. Lenarta že stala.
V letu 1354 se prvikrat omenja žitna desetina "in der Pfarre ze Sant Leonhard bei Marchburg", kar potrjuje domnevo Frana Kovačiča, da je pri Sv. Lenartu nastala samostojna dušnopastirska postojanka v 14. stoletju. Velik pomen za razvoj Lenarta in tudi njegove širše geografske okolice je mogoče pripisati dejstvu, da je že pred nastankom hrastovškega gospostva te kraje zajela cerkvena organizacija. Župnija s sedežem pri cerkvi svetega Lenarta je bila prva, ki se je izločila iz pražupnije Jarenina. Nastanek samostojne lenarške župnije je bil velikega pomena za sam razvoj kraja in njegovo vlogo v širšem prostoru. Kraj se je razvijal na položnem griču ob tranzitni cesti, vendar ugodne prometne lege nikoli v zgodovini ni znal dobro izkoristiti.
Gaber, zasajen ob 800. obletnici, lepo raste
Trške pravice je Lenartu potrdil Friderik IV. leta 1447, a je te imel že pred letom 1332, ko se prvič omenja trški sodnik. Trško sodišče je delovalo do leta 1850, ko je bilo v okviru upravnih reform v Avstriji ustanovljeno Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Z njim je Lenart začel pridobivati pomen v širšem prostoru. Leta 1989 je bil trg Lenart razglašen za mesto, leta 1996 pa je bilo slovesno praznovanje 800. obletnice prve pisne omembe kraja v zgodovinskih virih. Ob tej priložnosti je bil v mestnem parku zasajen gaber, ki je pognal globoke korenine in lepo raste mestu in meščanom v trajni spomin in ponos. Tudi letos bo priložnost za praznovanje in pogled naprej.
