Volitve predsednika OKS: Samo da ne bi zabredli, kot so naši politiki

V ljubljanskem Grand hotelu Union bo čez slaba dva tedna, v petek 16. decembra, deveta volilna skupščina Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), ki bo v troboju Tomaža Barade, Franja Bobinca in Janeza Sodržnika dala novega, tretjega predsednika krovne športne organizacije v državi. Bogdan Gabrovec se po dveh mandatih in natanko osmih letih na čelu ne bo potegoval za tretjega. Pred njim je to mesto od ustanovitve OKS zasedal prekaljen politik, izkušen gospodarstvenik in spreten športni funkcionar Janez Kocijančič, ki je slovenski šport usmerjal kar šest mandatov.Resne volilne tekme so redkePredlani preminuli Kocijančič si je prvi mandat v mladi Sloveniji najbrž zagotovil tudi s tem, ko je bil kot aktiven smučarski funkcionar zaslužen, da so naši smučarji v svetovnem pokalu nastopali pod slovensko zastavo, še preden je bil OKS sprejet v Mednarodni olimpijski komite (Mok). Doma pa že na prvih volitvah za prvega predsednika OKS leta 1991 ni imel resnega tekmeca po odstopu Janeza Drnovška na dan D. Med tremi, ki so vztrajali, ga ni bilo niti v olimpioniku Miru Cerarju. Po prvi veliki zmagi se je njegova moč le še krepila, v 23 letih in 62 dneh vodenja sta se mu zoperstavila zgolj Dušan Šešok (1998) in Milan Kranjc Pavlica (2010), a brez kakršnihkoli možnosti za uspeh.Resno volilno kampanjo smo dobili šele po njegovem umiku pred osmimi leti, ko so se za prestol potegovali Bogdan Gabrovec, Zoran Janković in Andraž Vehovar. Po kalvariji z glasovalno pravico ragbi zveze ter šahovske in ribiške zveze je najprej odpadel dobitnik olimpijskega srebra iz Atlante in slovenski športnik leta 1996, v javnosti morda najmanj znan kandidat, ki je bil nek naravni naslednik Kocijančiča, pa je nato v drugem krogu suvereno (89:51 v glasovih) pometel še z ljubljanskim županom. Leta 2018 se je nato ponovil že večkrat videni scenarij: ko kandidira predsednik, bodi ponižen in zgolj dvigni roko.Predsednik ne po stopinjah mentorjaNo, letos je povsem druga zgodba, tretjič v slovenski zgodovini štejemo pretendente za vroč stolček v množini. In že v startu kampanje je bilo vroče, ker Gabrovec ni sledil filozofiji svojega mentorja, ampak se je javno opredelil za, kar naj bi bil njegov naslednik – Tomaža Barado. "Obsojam enostransko podporo vodstva OKS in javno lobiranje predsednika za Barado. To se ne bi smelo početi, takšno ravnanje oba kandidata postavlja v nemogoč položaj," se je obregnil Janez Sodržnik, ki je kot nekdanji mariborski športnik borilnih veščin ta čas podpredsednik OKS. Predsednika Športne zveze Ljubljana in torej kandidata prestolnice, ki ga je predlagala Curling zveza, ta odnos zagotovo boli tudi zato, ker je del OKS že bistveno bistveno dalj časa kot Barada.Volilna tekma je Sodržniku prinesla že nekaj sivih las. Najprej je s predsedniškega mesta na atletski zvezi odstopil njegov podpredsedniški kandidat Roman Dobnikar, nekdanjemu vaterpolskemu vratarju Andražu Žurmanu pa je njegova domicilna zveza odrekla mandat delegata na volilni skupščini. Toda zdajšnji podpredsednik za šport za vse je nadzornika OKS obdržal v ekipi, Dobnikarja pa je nadomestil Stanko Glažar, ki prinaša glasove nogometne zveze.Pritiski in grožnje na terenu?A niti pri Franju Bobincu ni šlo povsem gladko - oktobra je v ekipi najtesnejših sodelavcev predstavil Metoda Ropreta (odbojka), Enza Smrekarja (smučanje) in Polono Rifelj, toda predsednico konjeniške zveze bo na volilnem lističu zamenjal Matej Glavina iz regijske pisarne Koper. Niti dolgoletni prvi mož rokometne zveze, pri OKS pa član izvršilnega odbora (IO), ni ostal ravnodušen ob drži Bogdana Gabrovca. "Ni prav, da se odhajajoče vodstvo ukvarja z volitvami, saj bi moralo imeti nevtralno držo," je komentiral nekoč prvi mož Gorenja, zdaj pa podpredsednik kitajske multinacionalke Hisense.V Baradi in Sodržniku vidi tekmeca, ki stojita vsak na svojem bregu. "Jaz se s teh nasprotnih polov popolnoma izločam, ker to ni moja igra in ne moja tekma, ampak je moja tekma v interesu slovenskega športa in sem absolutno nad parcialnimi zgodbami." No, odnosi med trojico so precej bolj zapleteni in težko je reči, da kdo s kom proti komu sodeluje. Vsi sicer niso tega mnenja. "Očitno je, da oba moja protikandidata napadata moje ljudi. Pri teh akcijah sta usklajena ter družno napadata športne zveze, ki so moje podpornice. Na kakšen način? Zelo preprosto, s pritiski, lobiranji ter s svojimi člani klubov, ki so njihovi podporniki na terenu. To sicer ni nič neobičajnega, me pa preseneča, da sta v tem delovanju sinhronizirana," je za Dnevnik dejal Sodržnik. Za STA pa je navedel, da prihaja do "groženj, da bo kdo izgubil službo".Tomaž Barada je te očitke zavrnil: "Imam čisto, čisto vest, nobene žal besede nisem rekel proti Sodržniku - in je tudi ne bom. Sodržnik je še vedno moj kolega iz ekipe." Na zadnji seji IO OKS je Gabrovec, ki je s svojimi dejanji dvignil precej prahu, skušal pomiriti strasti, češ da od javne podpore, ki jo je pred časom izrekel Baradi, ni šel dlje, toda duh je že pobegnil iz steklenice: "Prosim vas, da se v zadnjih 25 dneh pred volitvami šport ne bi obnašal tako, kot se naše politične stranke."Olimpijci z največjo težoVolilna tekma "na terenu" se je lep čas pred 16. decembrom pričela, ker so pomembni postopki stekli že prej. Posamezne zveze in združenja so izbirali delegate, ki bodo oddali volilne lističe. Na zadnji seji IO OKS so potrdili "analogni" sistem štetja glasov in ob tem tvegali, da se bo zavleklo in bo vmes potrebno tudi kosilo, kot se je izrazil Gabrovec, elektroniko pa naj bi dobili leta 2026. Takrat bodo rezultati prej, bo pa stežka kdo bolje razumel, kako so do njih prišli.Volilni sistem je zapleten. O predsedniku (in drugih funkcijah) odloča kar 118 delegatov, toda ni vsak glas vreden enako. Največjo težo ima 39 predstavnikov olimpijskih športov, ki prihajajo iz prav toliko panožnih zvez. Pravilo je, da njihove odločitve predstavljajo 51-odstotkov končnega rezultata. Naslednjih 33 odstotkov izida daje volja 30 delegatov iz 15 regijskih pisarn (vsaka pošlje dva) ter šestih predstavnikov zvez in združenj (te se pretežno ukvarjajo s športom za vse, eden pa je predstavnik zamejcev). Zadnjih 16 odstotkov volilnega telesa pa ima najmanj moči, saj sem spada 24 delegatov zvez neolimpijskih športov, ki jih podpira Mok, 15 prav tako neolimpijskih iz združenja GAISF, olimpionik Miro Cerar kot ustanovitelj OKS s svojim glasom ter po dva nekdanja olimpijca iz kluba olimpijcev in dva aktivna, ki ju izbere komisija športnikov. Glasovi slednjih štirih štejejo dvojno oziroma ima vsak po dva glasova. Ob popolni udeležbi bo oddanih več kot 300 glasov, nam pojasni vodja pravne službe OKS Samo Košir. A to se najbrž ne bo zgodilo, ker nekaj zvez še ni potrdilo delegatov, rok pa je že potekel. Tem ostane skrajni scenarij. "Da pride in glasuje njihov zakoniti zastopnik iz AIPES-a," pravi Košir.Eno ime na volilnih lističih pa ne potrebuje podpore, Katja Koren Miklavec bo v novem mandatu četrta podpredsednica. Nekdanja mariborska alpska smučarka bo predstavnica športnikov, ki so jo izvolili, je pa še na seznamu za članico IO in tudi tam ima mesto praktično zagotovljeno. Po novih pravilih ima OKS za to sestavo predvideno (20-odstotno) žensko kvoto, med 25 člani mora biti pet predstavnic nežnejšega spola - in prav toliko jih poleg 34 moških kandidira. Drugih novosti za te volitve niso sprejemali, navaja Košir, le še starostno omejitev kandidatov 71 let. 2 predsednika sta vodila OKS v prvih 31 letih, Kocijančič 23 let in Gabrovec 8. 118 delegatov glasuje, največjo težo imajo glasovi predstavnikov 39 zvez olimpijskih športov, ki dajo 51 odstotkov končnega rezultata. 3 podpredsednike ima v ekipi vsak kandidat. 4. podpredsednik je novost, ta je predstavnik športnikov, ti pa so že izvolili Katjo Koren Miklavec. 25 članov šteje IO OKS, uvedli so žensko kvoto, ki zahteva pet predstavnic nežnejšega spola. Toliko jih tudi kandidira. 71 let je po novem starostna omejitev kandidatov.

Volitve predsednika OKS: Samo da ne bi zabredli, kot so naši politiki

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano