Konec kvalifikacij je tu. In vse je že odločeno. Tega so se slovenski navijači in celotna nogometna javnost pri nas septembra pred začetkom pohoda na SP onkraj Atlantika po vsej verjetnosti nadejali in tudi dobili, a v obratnem smislu. Če se je zdelo, da je Kekova četa bila nebogljena v lanski ligi narodov, je bila tisto še precej dobra slika proti letošnji. Razočaranje po izpadu iz kvalifikacij je veliko, še toliko večje zaradi vseh apetitov, ki so nastali po uvrstitvi na lansko evropsko prvenstvo.
Danes čaka slovensko reprezentanco še zadnje dejanje letošnjega leta. V Stockholmu, kjer se je upalo, da se bo spisalo novo poglavje pravljice o slovenskem nogometu, bo vse skupaj bolj ali manj formalnost. Švedi se bodo lahko pripravili pred začetkom dodatnih kvalifikacij. Da, prav ste slišali, kljub največ tretjemu mestu v skupini bodo Skandinavci spomladi lovili zadnje vozovnice za pot proti ZDA, Kanadi in Mehiki. Zasluge pa si lahko pripiše tudi Slovenija, potem ko so naši fantje v največjem skandinavskem mestu pred dobrima dvema letoma z remijem Švede pahnili nivo nižje v ligi narodov, ti pa so se v naslednji izvedbi kot zmagovalci svoje skupine uvrstili v krog ekip, ki so se potegovale za preostala mesta v dodatnih kvalifikacijah, če se jim ne uspe tja prebiti preko kvalifikacij. Konec koncev bi lahko na njihovem mestu bili tudi sami, kajti bolje je biti srečni poraženec kot zmagovalec, ki obstane na mestu za ceno tekem s kakovostnejšimi tekmeci, a kaj ko se potem te izkušnje ne odražajo na terenu.
Po zgodovinsko zmago
Na drugi strani se bo Slovenija borila za čast oziroma za to, da druge najslabše kvalifikacije za "mundial" v svoji zgodovini sklene z vsaj eno zmago, ki bi bila tudi zgodovinska. Naši fantje so namreč na petih dosedanjih tekmah proti Švedom trikrat remizirali in dvakrat izgubili. Res je, da bodo gostitelji v primerjavi s tisto tekmo v Stožicah igrali pod taktirko drugega selektorja Grahama Potterja, toda tudi Matjaž Kek in druščina na sever Evrope še zdaleč ne odhajajo v najboljši postavi.
Bo tudi od gostovanja na Švedskem odvisna prihodnost Matjaža Keka?
Potem ko se zaradi poškodbe Benjamin Šeško ni odpravil niti na Brdo pri Kranju, se je na tekmi proti Kosovu poslabšalo stanje poškodovanega Jana Oblaka, ki je že zapustil reprezentančni tabor in je svoje mesto moral prepustiti mlademu Martinu Turku. Če bo na zadnji letošnji reprezentančni preizkušnji med vratnici stopil bodisi Turk ali Žan Luk Leban, ki v zadnjih mesecih navdušuje v dresu Celja, potem bomo dobili novega debitanta. Zaradi rdečega kartona bo manjkal tudi Petar Stojanović.
Dobrodošlo bi bilo, da naša reprezentanca doseže vsaj kak zadetek, kajti suša, ki traja že štiri tekme, je na žalost stalnica kakšnih eksotov, ne pa Slovenije. Dobrodošla bi bila tudi zmaga, predvsem v tistem žargonu, da nobena ekipa ne želi sezone zaključiti s porazom.
Prevladala je evropska zakonodaja
Klavrna pa v soboto ni bila samo slovenska podoba na terenu, ampak tudi na tribunah, kjer so prevladovali navijači Kosova, ki jim je za številčno podporo lastni reprezentanci na gostovanju vendarle treba čestitati. Tovrstni prizori so seveda v javnosti poskrbeli za nemalo vprašanj in tudi ogorčenja. Dan po tekmi so svoje povedali pri naši krovni nogometni organizaciji, kjer so zapisali, da je Kosovo s to zmago doseglo največji uspeh v svoji zgodovini in da so se v ta namen dobro organizirali tudi navijači, predvsem tisti, ki živijo pri naših zahodnih in severnih sosedih. Glede prodaje vstopnic so se pri NZS obregnili ob evropsko zakonodajo, da torej kupcev ne smejo selekcionirati na podlagi njihove narodnosti. Vse lepo in prav, saj pravo EU vendarle prevlada nad državnim, toda v oči bode sledeče, in sicer, da bodo pri NZS v prihodnje v sodelovanju z ostalimi poskrbeli, da se bodo pri tekmah podobnega tipa približali pričakovanjem širše javnosti, čeprav so se pred tem sklicevali, da pri tem zaradi evropske zakonodaje nimajo vpliva.
Bo pa po današnjem obračunu nekoliko bolj jasno, kakšna bo usoda Matjaža Keka na slovenski klopi. To je njegov drugi mandat na čelu reprezentance, v prvem je izbrano vrsto popeljal na svetovno prvenstvo, v aktualnem pa na evropsko. Po tekmi s Kosovom na vprašanja o svoji prihodnosti ni želel odgovarjati oziroma je dejal, da bo za to čas po tekmi s Švedsko. Je šlo le za kupovanje dodatnega časa pred velikim razkritjem ali bo tudi od gostovanja na Švedskem odvisna selektorjeva prihodnost?
