Razpad rokometa v Mariboru: Konec članske selekcije ali začetek z ničle?

Možnosti, da se izognejo enemu od zadnjih dveh mest v prvi slovenski rokometni ligi, so Mariborčani zapravili na zadnji domači tekmi, ko so za dva gola izgubili proti Slovenj Gradcu. Da klub ni v najboljšem finančnem položaju, je jasno že nekaj časa; okoli novega leta so se znižali honorarji, zdaj pa je mariborski rokomet prišel do točke, ko bo (verjetno) ostal celo brez članske ekipe. "V zadnjih petih letih, odkar sem predsednik kluba, smo doživeli marsikaj. Bili smo četrti na lestvici, bili smo v drugi polovici, nato že tik pred izpadom, a nas je "rešila" korona, bili smo v zlati sredini, v zadnji sezoni pa dokončno izpadli. Proračun nam je skozi vsa ta leta padal. Žal imamo tudi premalo doma vzgojenih igralcev, da bi lahko ob takšnem nižanju sredstev zagotavljali daljšo klop. Imeli smo nekaj težav s poškodbami, tudi telovadnica je bila večkrat težava ... Ampak seveda vse to niso stvari, zaradi katerih bi izpadli. Trudili smo se, Luka Žvižej je bil izjemen trener, dobro je vodil ekipo, a se to žal ni poznalo na rezultatu," razlaga direktor kluba Mihael Pisanec.Še za 1.B ligo jih ni dovoljPoleg že omenjenega trenerja Žvižeja, ki si je novega delodajalca že našel v avstrijski prvi ligi - HSG XeNTiS Bärnbach/Köflach je klub v bližini Gradca, ki je v minuli sezoni zasedel zadnje mesto v prvi avstrijski ligi, a se izpadu izognil, ker je eden od konkurentov izstopil iz lige - so dve tekmi pred koncem letošnje sezone svoj odhod iz Maribora naznanili še kapetan Tadej Sok, najboljši strelec v zgodovini kluba Simon Razgor, Filip Jerenc, Izidor Budja, Nejc Planinšek in Jure Hedl. Že tako kratka klop je postala še krajša. Mariborčani so v letošnji sezoni odigrali 26 prvenstvenih tekem in zabeležili dve zmagi, pet neodločenih izidov, 19-krat pa so zabeležili ničlo. "Velikokrat smo izgubili za gol ali dva. Dosti tekem je bilo takih, ki bi jih v drugačni situaciji izpeljali drugače. Včasih pač preprosto ne gre. Kljub vsemu sem z ekipo zadovoljen. Ne glede na rezultat smo si na koncu dali roke, še vedno smo v stikih. So pa porazi gotovo sestavni del športa, moraš se jih naučiti sprejeti in se iz njih nekaj naučiti. Če bi še enkrat štartali s sezono, bi lahko bili tudi na sredini lestvice. A ne krivim nikogar, včasih pač preprosto ne gre. S prstom ne bomo kazali na trenerje, igralce, sodnike ali na vodstvo," je jasen Pisanec.Klub se je, sicer ne čez noč, znašel v precej nezavidljivem položaju. Prihodnost članske ekipe visi na nitki. Popolna nič drugače ne bi bilo niti, če zadnje sezone ne bi končali na predzadnjem mestu na lestvici. "Veliko podjetij, od katerih smo odvisni, ima izzive z uskladitvijo plač. Sponzorstva niso na prvem mestu. Težko je zagotavljati enake pogoje. Stroški prevozov so vedno višji, enako velja za stroške opreme, stroške sodniških taks in tako in tako naprej. Vse se draži, kar pomeni, da bi ob enakih stroških težko zagotavljali enake pogoje," v zvezi s tem razloži predsednik. Ekipi je, sicer s cmokom v grlu, novico o negotovi situaciji povedal že pred koncem sezone. Maribor namreč trenutno nima dovolj lastnih igralcev, da bi lahko v prihodnji sezoni nastopal v 1.B ligi, torej po kakovosti drugoligaškem tekmovanju, kamor je izpadel. Možnosti sta torej dve; da članska ekipa povsem razpade ali pa, česar si želi tudi Pisanec, do začetka prihodnje sezone vseeno sestavijo ekipo, ki bi novo zgodbo začela pisati povsem od začetka, v drugi slovenski ligi, ki predstavlja najnižji, tretji kakovostni razred v državi.Občina breme vali na staršeČe je delovanje članskega moštva odvisno predvsem od sponzorskih sredstev, pa je drugače pri rokometni šoli, kjer ima eno od ključnih vlog Mestna občina Maribor. "V petek smo prejeli odločbo, po kateri smo upravičeni do pol manj sredstev kot v prejšnji sezonah. Ostali delež, pravijo, bomo 'morda' dobili. To je sodu izbilo dno. Zdaj rešujemo na dveh frontah," je razburjen predsednik. Grob izračun pokaže, da bi morali, če bi želeli nadomestiti izpadla sredstva, precej povišati vadnino, kar pa ne pride v poštev. "Dosti otrok prihaja iz finančno šibkega okolja. Naša zaveza je, da vsem omogočamo treninge pod enakimi pogoji. Tak dvig vadnine ne pride v poštev. To bi pomenilo, da bi lahko trenirali samo otroci bolje situiranih staršev," je jasen Pisanec. S sredstvi, ki jih je glede na odločbo zagotavlja mestna občina, ne bodo mogli zagotavljati prostora za treninge. Precejšnje znižanje finančnih sredstev s strani občine je doletelo tudi številna druga društva v Mariboru. V rokometni šoli, v selekcijah od mini rokometa do mladincev, sicer vadi več kot 100 otrok. "To seveda ni malo. Pa še idejo imamo, da bi, ker imamo pri mini rokometu vključenih kar nekaj deklic, vzporedno začeli z deklicami in vpostavljali selekcije, eno po eno. A za to rabimo pogoje, ki jih je mestna občina doslej zagotavljala. Prvič se je zgodilo, da se na tem področju varčuje. Hkrati pa se kmalu pripravlja Eyof (olimpijski festival evropske mladine, op. p.) in me čudi, da nismo vključeni kot klub. Vse skupaj mi deluje, kot bi doma dva otroka pustil lačna, sam pa šel jest v neko drago restavracijo," je oster predsednik.Proračun kluba, skupaj za člansko moštvo in rokometno šolo, je v zadnji sezoni znašal okoli 400 tisoč evrov. V to številko je všteta tudi brezplačen (oziroma subvcencioniran) najem dvorane Tabor v višini 60.000 evrov, okoli 50 tisoč evrov je še primaknila mestna občina, okoli 300 tisoč pa je bilo lastnih, sponzorskih sredstev. V naslednji sezoni bo slednjih bistveno manj, predvidoma tam nekje do 50 tisočakov, mariborska mesta občina pa bo namenila le 24 tisočakov. "Ogromno krčenje, ja. Težava je pri podaljševanju sponzorskih pogodb, kar je po eni strani razumljivo. Ni pa razumljivo, da se mestna občina obnaša, kot da bodo v športu naredili pavzo. Seveda se bomo trudili, da to rešimo. Bomo videli, kakšen bo odziv s strani mestne občine. Razumemo, da je kakšno leto dva tisočaka manj ali več sredstev, ampak tako drastično znižanje bi morali skomunicirati vnaprej ali se vsaj vprašati, kakšne bodo posledice, ne pa da povzročajo velike stiske," zaključi predsednik.14 bolj ali manj uspešnih sezon Rokometaši iz Maribora so med slovenskimi prvokategoriniki prvič nastopili v sezoni 2009/2010, vmes dvakrat osvojili tretje mesto v državi, bili tik pod vrhom tudi v pokalnem tekmovanju in več let nastopali v Evropi. Eden bolj svetlih trenutkov se je zgodil pred skoraj točno desetimi leti, ko so bili z eno nogo že na zaključnem turnirju četverice v pokalu EHF, a v četrtfinalu, takrat z veliko športne smole, klonili proti nemškemu velikanu Göppingenu. Po 14 sezonah se zdaj od igranja na najvišji ravni poslavljajo.

Razpad rokometa v Mariboru: Konec članske selekcije ali začetek z ničle?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano