Nogomet v Mariboru: Revščina z izhodom v Avstrijo

Mestna nogometna scena? NK Maribor in dolgo nič. V drugi ligi je še najbliže Slovenska Bistrica. V tretji ligi častni pozdrav v Dobrovce in Rače, ki se prihodnjo soboto zgrabita v lokalnem derbiju. A nič od tega žal ni Maribor. Na Pobrežju in na Teznem pri Kovinarju se gredo ta hip nogomet do 19 let, članskih ekip (še) nimajo. Pa vseobčinska scena? V Dogošah še migajo, v Malečniku so daleč od stare slave, tu je še Limbuš-Pekre ... Če ima Ljubljana dva prvoligaša, enega drugoligaša in dva tretjeligaša, Maribor čaka na vsaj en klub, ki bi skočil iz četrte lige navzgor. Še tam, v četrti ligi, v prvi od obeh medobčinskih lig MNZ Maribor, so za zdaj spredaj nogometaši iz Starš, Ruš, Pesnice in Črne. Šele potem pride klub, za katerega se zdi, da bi lahko bil naslednji, ki bi nekega dne postal (vsaj) tretjeligaš - NK Maribor Tabor.V sedmo ligo za 400 evrovRazpade klubov po Sloveniji je običajno gnala kombinacija omejenih finančnih zmožnosti in nerealnih želja. Športno-finančna nepismenost. Na mariborskem, koroškem, prekmurskem koncu se pojavi še težava, ki je ne moreš premagati - odliv mladih in starih v Avstrijo. Če smo se pred leti režali, da se tja v nižje lige hodi igrat za čevape in darilni paket lokalnega sponzorja, zadeva že dolgo ni več hec.Številke? V prvi avstrijski ligi igrajo štirje Slovenci, v drugi ligi jih je šest, v tretji 26, med njimi Rok Kronaveter. Nato pa naletimo na skoraj eksponentno ekspanzijo. Samo v "landesligah", četrtih ligah Štajerske in Koroške, kjer zabija Žiga Škoflek in kjer gol brani Aljaž Cotman, jih je 70. Pa sta to le dve od devetih četrtih lig. Prištejte vse druge, dodajte ves članski ustroj od pete do osme lige razvejenega avstrijskega nogometnega sistema, upoštevajte še vse mlade selekcije, pa pridete do strašnih cifer - v Avstriji ta hip nogomet registrirano igra čez 2000 Slovencev, samo v registru nogometne zveze avstrijske Štajerske jih je čez 600.Zakaj? Primer 17-letnika, mariborskega gimnazijca, ki je doma v okolici Svečine, pove dovolj. Četrtoligaški klub streljaj izza meje ga je posodil lokalnemu sedmoligašu. Pazite, sedmoligašu. Pa tam vključno z "bencingeldom", denarjem za potne stroške, čeprav tistih dvanajst kilometrov za dodaten kondicijski trening žge z biciklom, na mesec dobi do 400 evrov. Za dve povprečni slovenski državni štipendiji.Labodji spev pred 2500 gledalciNa mariborskem desnem bregu Drave, na Taboru, smo imeli še zgodbo z Železničarjem in njegovimi ... hja, milo jim recimo ponesrečenimi vodstvi kluba. Nogomet za vse, množičnost, s katero se elitizem vijoličastih z drugega brega ni mogel primerjati, vse to je imel ajznpon. In saj se ve: pravi denar je dandanes za takšne klube v občinskih programih športa za mlade, v članarinah, ki jih plačujejo starši. A ker je imel Željo od devetdesetih let prejšnjega stoletja tudi boj za oblast, kakršna pritiče le največjim, je naposled s starši, ki so z mladino raje šli na svoje, leta 2011 nastal Maribor Tabor.Železničar pa je počasi ugasnil in ostal le spomin na letošnjo trideseto obletnico zadnjega prvoligaškega mestnega derbija. Ko je pred 2500 gledalci v Ljudskem vrtu Maribor z 2:1 premagal Železničar. Ko je oba gola za vijoličaste dal Igor Poznič, za ajznponarje je zadel Duško Vicković. Ko so bili Mladen Dabanović, Aleš Križan, Peter Binkovski, Gregor Židan, Ante Šimundža in kolegi boljši od Mata Stanića, Vladimirja Kokola, Mladena Zimeta, Andreja in Tomaža Vršiča ...Česa se lahko naučimo od sosedov"Denarja za nov mestni prvoligaški derbi je ta hip pač premalo. Še za kaj manj tudi," čistega vina nalije Matej Planinc, predsednik ter trener članov in mladincev NK Novogradnje Maribor Tabor. Kluba, ki od leta 2011 v razkošnem zelenju Športnega parka na Taboru ni le preživel. Raste z domačimi nogometaši, ki so segli vse do slovenske druge mladinske lige. Čeprav novi modri s Tabora dolgo niso hoteli stopiti v past članskega moštva, ki nekaj stane, so ga pred štirimi leti ustanovili. Lani spomladi se je iz najnižjega ranga, druge medobčinske lige, prebilo v prvo, kjer je trenutno na petem mestu in je tako - drugi klub Maribora."Od severnih sosedov bi se lahko česa naučili," tudi on pogleda proti Avstriji: "Predvsem tega, kako se lahko podpre lokalno okolje. Sponzorstvo ni le vprašanje, kaj boš za to dobil, ker včasih to ni merljivo. Projekt podpreš, ker pač imaš možnost kaj dati. In to, da imaš, ti je morda omogočilo tudi lokalno okolje. In če se bomo tega naučili, ne bo odliva ne delovne sile ne nogometašev."MB Tabor se zdi najbolj realna možnost, da mesto dobi vsaj tretjeligaša. Dotlej klubu ostane velik, največji adut: "Spomladi smo presegli številko 400 nogometašev in nogometašic v vseh kategorijah, od nogometnega vrtca do ženske ekipe in članov. Ob tem deluje podporna ekipa tridesetih ljudi, od tistih v pisarni do strokovnega trenerskega kadra, ki se nenehno izobražuje. Naš srednjeročni cilj je tretja liga. Dolgoročni pa - stabilen drugoligaš. A tudi to bo, kot marsikaj v mariborskem nogometu, naposled povezano z denarjem."2000 Slovencev in še kakšen več igra nogomet pri severnih sosedihAnte Šimundža: "Žalostno je, da je NK Maribor ostal sam" "Z 2:1 se je končalo. Poznič je dal dva gola, jaz pa sem oba nastavil," izstreli Ante Šimundža, nekdanji napadalec, zdaj trener nogometašev Maribora, ko ga spomnimo na zadnji mestni derbi med prvoligaši. Zakaj Maribor že tri desetletja čaka na obuditev nogometnega rivalstva? "To je širše vprašanje. To ni stvar za Nogometno zvezo Slovenije ali mariborsko medobčinsko zvezo, to je stvar družbe. Ogromno otrok nima več želje po športu. Že tako nas je v državi samo dva milijona, potem pa se še tu izgublja. Žalostno je, da je NK Maribor ostal sam, saj smo kot otroci imeli ogromno derbijev - od Pobrežja, Kovinarja, Pohorja, Železničarja ... Zdaj pa primanjkuje otrok. Iskanje umetnega rivalstva, če nimaš dveh klubov, ki sta sposobna delovati v enem mestu, nima smisla," odgovarja Šimundža, ki se je nogometne abecede naučil na desnem bregu Drave, na Taboru. Daljši pogovor s povratnikom v Ljudski vrt objavimo v sobotni številki Večera. (mark)

Nogomet v Mariboru: Revščina z izhodom v Avstrijo

Borut Planinšič

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano