Najpomembnejšo in zadnjo domačo tekmo v tem letu bo slovenska nogometna reprezentanca, kot smo že vajeni, igrala v Stožicah. Na prvi tekmi za biti ali ne biti v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, v soboto proti Kosovu, bodo naši fantje lahko računali na polne tribune. Toda poraja se vprašanje, ali bodo lahko računali tudi na dovolj kakovostno travnato podlago. Problem, ki se na največjem stadionu v državi vleče že precej časa in je v obdobju boljših rezultatov Slovenije že v posmeh izbrani vrsti.
Vse skupaj je še toliko bolj šokantno, saj je bila temeljita prenova, vredna skoraj dva milijona evrov, opravljena poleti. Vnovične težave s travo Stožic pa so se pojavile že septembra, med prvim kvalifikacijskim ciklom za nastop na svetovnem prvenstvu. Da ne govorimo o scenah iz Olimpijine krstne sezone v konferenčni ligi, ko so na tekmi proti francoskemu Lillu površino, ki je pošteno zamakala, v red spravljali z navadnimi kopalniškimi brisačami v upanju, da bodo vpile čim več vode.
Ko ni nogometa, je Taylor Swift
Sicer se ta scenarij na srečo ni več ponovil in upamo, da se tudi ne bo. Toda tako kot izbrana vrsta predstavlja prestiž za nogometaša, si na drugi strani zasluži najboljše možne pogoje. Urejena travnata podlaga omogoča nemoten potek igre in hkrati zmanjšuje možnost poškodb. Tega se denimo še kako dobro zavedajo na Poljskem, kjer domača reprezentanca večino tekem odigra na največjem državnem stadionu v Varšavi. Ta je bil dokončno zgrajen leta 2012, takrat za potrebe evropskega prvenstva, ki so ga Poljaki gostili skupaj z Ukrajino.
Če se na ogled tega objekta, ki pogosto gosti koncerte največjih svetovnih zvezd, kot je Taylor Swift, odpravite izven reprezentančnih urnikov, boste na sredini med več 50 tisoč rdeče-belimi sedeži zagledali le siv in hladen beton namesto trave. Zakaj? Ker na tem stadionu ne domuje noben poljski klub in ga za svoje potrebe koristijo le reprezentance. V primerjavi s Slovenijo si torej Poljaki lahko privoščijo prestiž, da pred vsako tekmo na novo zasadijo travnato površino, s čimer pričnejo kakšna dva do tri tedne prej.
Kdaj spet Maribor ali Celje?
Scenarij, ki pri nas vsekakor ne bi bil mogoč in izvedljiv. Kajti v oči bode že strošek, ki s tem nastane. Od zagona delovnih strojev pa vse do tega, da sadike iz Madžarske vzklijejo do primerne višine, morajo Poljaki odšteti slabih 250 tisoč evrov. Za zgolj eno tekmo veliko, bi morda kdo rekel, toda če primerjamo, koliko denarja je bilo namenjenega v tem letu za obnovo travnate površine v Stožicah, pridemo do logične ugotovitve. Tekma s Kosovom bo peta domača za Slovenijo v tem letu in ob zadnji prenovi je bilo za stožensko zelenico namenjenih okoli 1,8 milijona evrov, kar verjetno niti ni bila edina letošnja tovrstna investicija. V primeru petih tekem v Ljubljani - junijska z BiH je sicer bila v Celju - bi se ta ta strošek torej razdelil na 360 tisočakov.
Predvsem je vprašanje, ali so ti popolni stoženski poletni reseti sploh smiselni glede na to, da zelenica v dobrem stanju ne zdrži kaj dolgo. Na mnogih stadionih širom Evrope za svojo travnato rušo skrbijo od tekme do tekme, pa vendar imajo v prestolnici na največjem objektu v državi še ogromno prostora za učenje in izboljšave. Bi bil tudi zato že skrajni čas, da Nogometna zveza Slovenije razmisli o selitvi reprezentančnih tekem na druge stadione po državi, kjer bi zagotovo brez težav napolnili tribune? Ali pa problem tiči v le nekaj tisoč manj prodanih vstopnicah, ker je kapaciteta Ljudskega vrta ali Stadiona Z'dežele pač manjša?
