(INTERVJU) Novopečeni košarkarski reprezentant Tim Tomažič: Maribor košarkarjem hitro postane premajhen

Dolgo, predolgo je bilo mesto Iva Daneua, Petra Vilfana in Saše Vujačića brez članskega košarkarskega reprezentanta. Če izvzamemo Klemna Prepeliča, ki se je sicer kalil pri Braniku, je pa vendarle Bistričan, smo na Mariborčana v izbrani vrsti čakali več let. Natančneje: pred tremi leti je bil vpoklican Petar Vujačić, polbrat Saše, pred štirimi pa Blaž Habot, takrat košarkar Ilirije. In, ironično, spet je ljubljanski klub poskrbel za mariborskega reprezentanta. Tim Tomažič je sanjsko leto, v katerem se je z Ilirijo prebil v ligo ABA, zaokrožil v slogu - z vpoklicem Aleksandra Sekulića. Dolgo je čakal na to, do 26. leta, vmes pa že skoraj zaključil kariero. Otrok Branika, nato pa mladi up KK Maribor (Messer, Nova KBM) je pri 16-ih ravno prišel na "žmah", da postane profesionalni košarkar, ko je klub propadel. S trebuhom za kruhom je Tomažič odšel čez Laško v Španijo (Tenerife, La Roda) uresničit sanje, a se ni izšlo. Poklapan se je vrnil, najprej v Gradec, nato v drugoligaški Branik in kaj kmalu bi se lahko zgodilo, da bi superge obesil na klin. A trener Aleksandar Čikić ga je resetiral, povrnil v tovarniške nastavitve in Tomažičeva kariera je naposled zacvetela: čez prvoligaša Podčetrtek in Šentjur se je izstrelil do nekdanjega bosanskega ABA-ligaša Širokega, predlani pa je prišel k Iliriji in tamkajšnji neverjetni košarkarski pravljici - klub se je iz tretje lige ekspresno prebil v prvo - dodal piko na i z uvrstitvijo v ligo ABA. Seveda selektor tega ni mogel spregledati ... Tim, ali ste bili nad vpoklicem presenečeni ali glede na odlične predstave v zadnjem času in na splošno izjemno pravljico Ilirije v zadnjem letu niti ne?"Moram priznati, da sem bil presenečen. Priti v člansko košarkarsko reprezentanco ni majhna stvar. To je za vsakega profesionalnega košarkarja čast in privilegij."Pa se vam, glede na igre, ni niti svitalo, da obstaja možnost vpoklica?"Iskreno, niti nisem kaj veliko razmišljal o tem. Saj veste; vsak je osredotočen na klubske obveznosti. Je pa res neverjeten občutek, ko te vpokličejo v reprezentanco."Kako sploh to izgleda: ali vas je selektor Sekulić poklical na telefon? Ste dobili vabilo prek kluba? "V bistvu sem dobil vabilo prek elektronske pošte. In to tisti dan, v torek, ko ste kasneje tudi mediji prejeli seznam. Ni bilo nobenega klica. Košarkarska zveza pošlje prek 'maila' vabilo, da me je selektor Sekulić izbral za kvalifikacije za svetovno prvenstvo, in tako izveš, da si zraven."Ste debelo pogledali?"Kar. Presenečen, zadovoljen in srečen. V tistem trenutku so me res preplavila čustva. To si vsak kot otrok želi doživeti, tudi jaz sem si."Prvi vpoklic ste dočakali relativno pozno, pri 26-ih letih, kar je netipično. Denimo drugi novinec ciklusa, Stefan Joksimović, je star 17 let. A bi lahko rekli, da igrate trenutno košarko kariere?"Lahko bi se tako reklo. Ne nazadnje igram tudi na najvišjem nivoju doslej, v ABA-ligi. Kot novincu v tem tekmovanju nam tudi ne gre slabo, hitro smo denimo prišli do dveh zmag."Me pa ta relativno pozen vpoklic spominja na Jakoba Čebaška, ki je tudi dolgo igral v prvi ligi - prav tako v propadlem KK Maribor Nova KBM - in v tujini, preden si je malo pred 30. letom prislužil reprezentančni vpoklic, nato pa bil del izbrane vrste tako na olimpijskih igrah 2021 kot na svetovnem prvenstvu 2023 ... "'Čeba' ... Neverjetna kariera, odličen igralec. Midva se tudi osebno poznava. Kakšno pot je dal skozi ... Kot MVP v Polzeli, pa Laško, počasi do Primorske ... Njegova kariera je res primer za v učbenike, korak po korak. Realnost športa je, da ne gre vsaka pot le strmo navzgor. Vsak ima svojo."Predvidevam, da so ob vpoklicu deževale čestitke?"Ja, takoj ko je seznam prišel na družbena omrežja, so se vsule čestitke. Ogromno jih je bilo, takšnih lepih, iskrenih. Sem pa še pred tem novico povedal svoji družini, svojemu bratu, ki je moj največji podpornik."V reprezentanci boste na nek način nadomestili svojega klubskega soigralca Eda Murića, dolgoletnega kapetana, ki je pri 33-ih zaključil reprezentančno pot ..."Ja, saj me že zbada, češ, da mi je pustil mesto, da si on malce spočije, haha."Boste pa imeli družbo drugega klubskega soigralca, Roberta Jurkovića ... "In tega sem zelo vesel. Tako se mi bo malce lažje vklopiti. Vendarle kot novinec prihajam v neko novo sredino, novo okolje. Resda fante načeloma poznam, a več ali manj sem jih gledal le na televiziji." Boste oziroma ali že imate kaj treme? Vendarle prihajate v cvetober najboljšega, kar slovenska košarka ponuja, če izvzamemo nekaj izostankov, kot sta Luka Dončić ali Klemen Prepelič ... "Pozitivna nervoza je malo prisotna, a da bi čutil nek strah, to pa ne. Jaz sem zraven, da doprinesem energijo, zagotovo pa se tudi sam lahko veliko naučim. Bomo videli, kakšna vloga mi bo namenjena." Sta se s selektorjem že kaj slišala ali je šlo zdaj le za potrditev prihoda?"Za zdaj še nič. Poslal sem le neke informacije ostalim v reprezentanci."Torej še niste razdelali, kakšno vlogo, morda kolikšno minutažo boste imeli? Kaj pa pričakujete sami? Iskreno, nerad govorim o kakšni minutaži. O tem tako ali tako ne bom odločal jaz. Bom pa dal vse od sebe, da pomagam ekipi v vlogi, ki mi bo namenjena."Bi pa bila lahko zelo pomembna. Nenazadnje ste letos v ligi ABA dokazali, da se lahko kosate celo z evroligaši - Crveni zvezdi ste nasuli 17 točk, tudi močni Budućnosti pred dnevi 14 ..."Občutek igrati proti takšnim ekipam je res fenomenalen. Crvena zvezda je velik klub, v evroligi briljira. Takšne tekme so res dodatna motivacija. Proti tem ekipam ti ne more biti težko, ker si absolutno bolj motiviran, z več želje, energije. Želiš dokazati, da zmoreš, da lahko igraš na tem nivoju. S tega vidika je morda celo tebi lažje kot njim."Kako se pa denimo ti evroligaški košarkarji takšnega kluba razlikujejo od vas - so višji, hitrejši, močnejši, več zadenejo ...? Kako se pozna ta individualna razlika v kvaliteti, kolikor je pač obstaja?"To so potem odgovori na vprašanja, zakaj nekdo igra za takšno in takšno vsoto denarja v evroligaškem klubu, mi pa denimo v slovenski ligi. Razlike so, absolutno. Tako telesne, fizične, v hitrosti, kot v tem, kako sprejmeš neko informacijo. Niso pa to tako velike razlike, da z željo in borbenostjo ne bi mogel tega nadoknaditi."Torej razlike v individualni kakovosti igralcev niso tako velike kot finančne razlike? "Točno tako."Ste pa v Iliriji ob koncu minule sezone spoznali tudi, kako je igrati z oziroma proti Luki Dončiću, ki je menda dva tedna treniral z vami?"Ena na ena sicer nisem imel priložnosti ... Morda bolje, da ne. Najbrž bi me kar postavil na realna tla. Je pa z nami treniral na polno. Njegova košarka je res en drug nivo, smo pa tudi mi gotovo veliko odnesli od tega."Dajte nam, laikom, plastično razložiti, zakaj sodi med najboljše na svetu? Kako se to čuti na parketu?"Pri Luki ni slabih točk. Ima vse od fizikalij do razumevanja košarkarskega iq-ja, natančnega meta, bere nasprotnika v obrambi ..."... torej kritike o slabi obrambi niso na mestu?"Absolutno ne! On je odličen v obrambi. Nekateri ljudje, ki ne spremljajo košarke, tega ne vidijo. On je res dober obrambni igralec, ker v 'nulo' obvlada svoje telo. Zelo težko prideš mimo njega. Tudi zelo dobro gibanje nog ima ...... torej tudi prepočasen ni?"Niti približno!"In tu potem zmanjka kritik ..."Jaz nimam niti ene na njegov račun. Zato pa je trenutno tudi najboljši košarkar na svetu. Vsaj po mojem mnenju. Res je lepo, da en tak košarkar pride na naš trening, in to z nasmeškom na obrazu. Res smo veliko odnesli od njega."Sta tudi kaj spregovorila med igro?"Ja, sva se pokrivala, saj sva fizično dokaj podobne konstitucije. Pohvalil je mojo pripravljenost in igro v obrambi. Pa čeprav je pri tem zadel osem od desetih metov, haha."Ker je njegov oče Saša nekdanji trener Ilirije, zdaj pa športni direktor kluba (pa tudi Košarkarske zveze Slovenije, op. a.), obstaja nek mit, da se je Ilirija v zadnjih letih iz tretje do ABA-lige dvignila tudi na račun finančnega prispevka Luke. Je kaj resnice na tem? "O tem sicer nič ne vem, niti ne bi mogel govoriti. Je pa gotovo res, da precej pomaga, če je Luka kot globalna košarkarska ikona naš navijač, njegov oče pa športni direktor kluba. S tem Ilirija dobiva na prepoznavnosti. Že ko ljudje slišijo povezavo Dončić - Ilirija, so morda bolj pripravljeni pomagati, kaj prispevati. To je kot magnet za sponzorje." Nenazadnje je vaš glavni pokrovitelj še bogatejši od Luke, gre torej za podjetje Perspektiva oziroma zakonca Darija in Vesno Južna, ki sta bila pred dnevi razglašena za najbogatejša Slovenca ... "Tako je. Glavni pokrovitelj je pomagal zagotoviti vse potrebno, da smo lahko v ligi ABA konkurenčni tudi evroligaški Crveni zvezdi, čeprav smo šele novinci."Ilirija piše pravljico, kakršno si je pred leti začrtal tudi vaš matični klub Branik: ekspresno se prebiti iz tretje lige v prvo in potem eventuelno zaigrati celo v ligi ABA. Zakaj je Iliriji uspelo, Braniku pa je obstal na mestu? Prav zaradi zgoraj omenjenih razlogov, torej financ?"Ko sem predlani prišel v Ilirijo, je bila prva liga ABA niti ne tako tihi cilj kluba. Prave ambicije, pravi ljudje ... in je šlo zelo hitro. V klubu so si zadali cilj, priti v to tekmovanje v treh letih, uspelo nam je že drugo leto. Seveda pa s tem pridejo novi izzivi: pridobiti nove pokrovitelje, dovolj kakovostne igralce, zadržati obstoječe ogrodje ekipe ... To je težko, a Ilirija se je s tem zelo dobro spopadla. Gotovo tudi na račun prej omenjenega generalnega pokrovitelja."Verjetno je bilo zaradi slednjega tudi vas lažje zadržati? Ste imeli po izjemni sezoni v ligi ABA 2 veliko drugih ponudb?"Ponudb je bilo nekaj. A ko me je poklical Saša Dončić in izrazil željo, da ostanem, nisem dolgo razmišljal. Kot vidite, je bila to prava poteza. Po tem klicu drugih ponudb niti nisem več spremljal. Nenazadnje pa je pomembno še nekaj: prav mi smo se borili za to uvrstitev iz druge v prvo ABA-ligo in na nek način se mi je zdelo prav, da ostanem, da v njej zaigram in se dokažem. Na nek način sem si tudi sam to igranje v ligi ABA zaslužil."Prej sem se že dotaknil tega, da si je identičen cilj zastavil tudi vaš matični Branik. Zakaj pa nam v Mariboru ne uspe sestaviti takšne zgodbe? Ker nimamo družin Dončić in Južna?"Jaz imam rad Branik. Tu sem storil prve košarkarske korake. Vedno bo z menoj v srcu. Trener Aleksandar Čikić mi je ogromno dal, ko sem se v sezoni 2020/2021 vrnil v klub. A morda se v klubu nekaterih stvari lotevajo na napačen način. Morda je v klubu hkrati preveč ljudi, ki bi radi nekaj dosegli. Morda so pa tudi mariborski klubi preveč razdrobljeni. Niso povezani ...... zdaj imamo kar štiri ..."Ja, in potem je težko svoj kader talentiranih otrok zadržati, ker se razpršijo."Imajo pa vsaj trije klubi, Maribor mladi, Branik in tudi Čiro, nekaj zelo dobrih generacij, ki so posegale ali posegajo proti vrhu slovenske košarke ..."Vse lepo in prav. Mislim, da vsi dobro delajo in povsod po svoje predajajo neko znanje, a če bi želeli v Mariboru zgraditi neko resno zgodbo, torej postopen preboj v prvo ligo, bi morali biti mariborski klubi absolutno bolj povezani."Prej ste izpostavili Branikovega trenerja Aleksandra Čikića. Zakaj vam je tako pri srcu?"V trenutkih mladostniške naivnosti, ko sem brez razloga letel previsoko, me je postavil na realna tla. Ob znanju mi je predal nekaj košarkarskih vrednot, me naučil športnega obnašanja izven terena ... Za to mu bom večno hvaležen ..."Kakšna je torej razlika med Timom Tomažičem pred to predkoronsko epizodo v Braniku in po njej, ko je vaša kariera zacvetela?"Ogromna. Kot sem rekel, je malo povezana tudi z mladostjo."Ste postali bolj profesionalni?"Seveda. Veliko bolj profesionalno živim, vlagam vase, zavedam se določenih stvari ... Čikić mi je vcepil mentaliteto, da se nič ne zgodi čez noč. Treba je iti čez nek postopek, proces, korak za korakom, in ves čas verjeti vase. Ob tem je vselej individualno delal z menoj na jutranjih treningih, se mi posvečal ... Tudi če se kdaj kaj nisem strinjal, se je usedel z menoj in mi ob kavi na miren način razložil, kaj delam narobe, kaj bi moral spremeniti ... Od tod ta hvaležnost Čikiću, ker se je z mano res še dodatno ukvarjal."A premalo sodimo trenerje po tem, kako doprinesejo karieri posameznega košarkarja, in preveč po kratkoročnih rezultatih? Vemo, da je bil Čikić nekoliko na tnalu, ker je z Branikom izpadel v tretjo ligo in se (še) ni uspel vrniti v drugo ..."Se absolutno strinjam. Sploh ni kaj dodati." Prvi del vašega življenjepisa izgleda tako; po igranju za mlajše selekcije v Mariboru ste šli v Laško in nato v Španijo, a se leta 2019 vrnili v Gradec, leto kasneje v drugoligaški Maribor. Krivulja se je torej obrnila močno navzdol. A je to že skoraj pomenilo konec vaše vrhunske kariere? Ste jo pri Braniku oziroma pod Čikićem v bistvu oživili, revitalizirali?"Tako je. Iz Gradca sem prišel celo poškodovan. Nikjer nisem dobil kluba. V prvo ligo nisem mogel priti, ker mi trenerji niso zaupali, niso me poznali. Povsem razumljivo. Takrat mi je Čikić predstavil vizijo Branika, da je zame pomemben trening in da čim več igram. To mi je vcepil v glavo in jaz sem mu sledil. Izkazalo se je za pravo pot."Vam se je dvakrat zgodilo, da je postal Maribor košarkarsko premajhen za vas. Ali, kot bi se izrazil LeBron James: dvakrat ste morali odnesti talente drugam. Prvič pri 16-ih, ko je propadel prvoligaš KK Maribor, drugič leta 2021, ko ste pod Čikićem spet prerasli okvire kluba. "Maribor hitro postane premajhen za nekoga, ki bi rad postal profesionalni košarkar. To bi bilo dobro spremeniti. Saj že vsi trobimo, da si kot drugo največje mesto zaslužimo prvoligaša. Tudi ljudje so lačni košarke. A očitno občinstvo več ne zaupa temu našemu mariborskemu.. kako naj rečem ... sistemu. Tretja liga pa ni magnet."Smo v Mariboru zaradi tega, ker niso imeli kje igrati prve lige, izgubili kaj talentiranih košarkarjev vaše generacije?"Zagotovo so bili kakšni in še kar nekaj jih bo, ki gredo drugam."Tudi vaše epizode v Španiji niso bile najbolj uspešne. Vse te skoraj vsakoletne selitve dajejo vtis, da je biti profesionalni košarkar res stresno? Povsem drugače kot standardna življenjska pot kot šola - faks - služba, po možnosti ista do konca življenja. Vas ni kdaj zamikal ta način življenja? "Haha, veliko je bilo težkih trenutkov, ja. Številni vzponi in padci. A na koncu je igranje košarke to, kar si želiš početi. To delaš vse življenje, jaz od šestega leta, vzljubil si košarko in če se imaš možnost preživljati z njo, je to privilegij, ki se mu ne odrečeš."Torej niste bili nikdar niti blizu temu, da bi košarko zamenjali s kako drugo službo?"Ne. Se je že kdaj zgodila kakšna tekma ali krajše obdobje slabe forme, ko sem podvomil vase, a pri tem je zelo pomemben faktor družina, ki te v najtežjih trenutkih podpira. Tako je lažje obdržati fokus in disciplino ter prebroditi krizne trenutke."Tudi zaradi podpore domačih torej ob prostih trenutkih, kot ob tem najinem intervjuju, tako radi pridete iz Ljubljane malo domov v Maribor, če le lahko?"Maribor je moje mesto. Tu sem odraščal. Tudi pogrešam ga. Ljubljana je vendarle precej drugačna. Več gneče je. Vendarle sem v Mariboru domač. Tu so moja družina in prijatelji."Tudi kakšni košarkarski?"Sicer smo raztepeni po klubih, se pa slišim še s številnimi: z Igorjem Strugerjem, ki je zdaj v madžarskem Sopronu, Juretom Besedičem, Žanom Kosičem, Petrom Vujačićem ..."Če bi se tukajšnja košarka malce dvignila, bi si najbrž tu spet kdaj želeli zaigrati?"Morda nekoč pa res. Pa ne tako, da si v popolnem zatonu in si del ekipe le zato, ker si domači veteran, ampak da bi lahko svojemu matičnemu klubu še veliko prispeval. To bi mi veliko pomenilo. Seveda pa je zdaj moja prioriteta in fokus Ilirija."In reprezentanca ..."No, za vikend smo še imeli tekmo, tako da je bil absolutni fokus na klubskih obveznostih. Zdaj pa prihaja v misli reprezentanca, ja." "Luka Dončić je pohvalil mojo obrambo. Čeprav mi je zadel osem od desetih metov, haha" "Če si v Mariboru želimo preboj v prvo ligo, bi morali biti mariborski klubi absolutno bolj povezani"

(INTERVJU) Novopečeni košarkarski reprezentant Tim Tomažič: Maribor košarkarjem hitro postane premajhen

Zoran Mijatović

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano