Na svoji šesti Dirki po Franciji že kolesari Luka Mezgec, a kljub izkušnjam z leti ni nič lažje, kvečjemu težje. Vlakovodja avstralske kompozicije Jayco-Alule je zadolžen za sprinterske uspehe Dylana Groenewegna. V zadnjih štirih sezonah, odkar je Nizozemec prestopil v moštvo Kranjčana, sta dosegla dve zmagi od Groenewegnovih šestih. Letos ne gre po načrtu, saj ni bil še niti v deseterici, toda upanje umira zadnje. Pred vrati je celo največja priložnost, današnja 17. etapa Bollene-Valence (160 km, 650 višincev) z dvema vzponoma četrte kategorije je namenjena mojstrom hitrih zaključkov, ki jih je manj v karavani kot na začetku, a ogromnega davka Tour le ni terjal. Najbolj se bo poznala odsotnost dvojca Alpecina, Jasperja Philipsena in Mathieuja van der Poela, oba sta dobila etapo in oba sta v prvih dneh nosila rumeno majico.
"Že v etapi na Mont Ventoux smo se lotili z mislijo na sprint. Treba je bilo le preživeti in paziti na veter že pod klancem. Na njem pa varčevati z močmi," nam je povedal 37-letni Luka Mezgec, ki že 13 let vrti pedale v svetovni seriji, že celo desetletje je zvest avstralski ekipi in še za naslednje leto ima pogodbo.
Do konca Dirke po Franciji ni več veliko priložnosti za sprinterje, prva je …
"Samo ta je še. Pariz so nam odvzeli za sprint, čeprav je van der Poel šel domov in bo v nedeljo mogoče malo bolj zaprto in kontrolirano, ampak do tja je treba še prilesti čez veliko klancev."
"Letos je tudi tempo, da ujameš rampo, brutalen. Ni nam lahko niti v ozadju"
Kako nestrpno pričakujete zadnjo priložnost oziroma kako se nanjo pripravljate?
"V bistvu ni nič posebnega. V vsaki gorski etapi poskušaš čim bolj varčevati z močmi, kar pomeni, da čim bolj ekonomično voziš, da greš na klanec čim bolj počasi glede na časovni limit. Ampak letos je tudi tempo, da ujameš rampo, brutalen. Ni nam lahko niti v ozadju."
So hitrosti letos višje, so kolesarji bolje pripravljeni, kakšna je razlika?
"Ne da mislim, vem, da je, ker smo delali primerjavo po merilniku moči. V primerjavi z dvema, tremi leti nazaj je bilo letos v kraljevski etapi od 30 do 50 vatov razlike. Razlika je ogromna."
Kako ste to natrenirali?
"Nismo, samo bolj trpimo (smeh)."
Kako je Dylan Groenewegen pripravljen za dan D?
"Dylan je super pripravljen letos. Kar se tiče klancev, ni imel enega slabega dneva. Mislim, da jih je letos od sprinterjev najboljše preživel. Res pa je, da je malo izgubil hitrost, ima tri kilograme manj. Mislim, da bo zelo pomemben ta učinek, koliko več je privarčeval od drugih. Je pa res, da se v sprintu lahko vse zgodi, enkrat 'zabremzaš' in je vsega konec. Na nas je kar precej pritiska, ker je pred nami zadnja priložnost letos."
Koliko v ozadju spremljate boj za rumeno majico?
"Odvisno. Kakšen dan, če ne trpim na zadnjem klancu, če sem dobro razpoložen, malo hodim do zadnjega avtomobila in sprašujem, kaj se dogaja, je pa tudi že prišel dan, ko mi je bilo vseeno za vse, samo da pridem do cilja (smeh)."
Prevozili ste že lepo število Tourov. Po čem si boste zapomnili tega?
"Po tem, da je skoraj gotovo zadnji in se ga tako tudi lotevam. Ko najbolj trpim, si rečem: 'Glej, verjetno je zadnjič, zapomni si te občutke, ful je veliko gledalcev, tega verjetno ne boš več videl.'"
Češnja na torti bi bila še ena etapna zmaga?
"Seveda. Zato pa je več pritiska. Bomo videli, kako se bo razpletlo. In kaj bo prinesla nedelja, dosti je bilo govora, kako bo potekala. Vemo, kako je bilo včasih, malo slikanje, šampanjci, vedel si, da se več ne bodo ustvarile razlike. Z vzponom na Montmartre pa se zna še kaj zgoditi in zna biti, da ne bo tako sproščeno razpoloženje."
