(INTERVJU) Gašper Bakač: Videoigre so vedno večji biznis, najboljši na svetu pa milijonarji

E-šport je vedno večji globalni fenomen, kjer najboljši igralci videoiger, kot so League of Legends, Counter-Strike, FC24 in druge, na svetovni ravni tekmujejo za vratolomno visoke denarne nagrade. Hitrost, taktika in bliskoviti refleksi odločajo o zmagovalcih, medtem ko milijoni gledalcev spremljajo napete dvoboje v živo prek platform, kot sta Twitch in YouTube. Sponzorji, veliki klubi in celo tradicionalni športni giganti vlagajo v ekipe, saj e-šport postaja pravi posel. To ni več le hobi – to je šport prihodnosti, kjer štejejo milisekunde in prava strategija. Pogovarjali smo se z Gašperjem Bakačem, predsednikom E-športne zveze Slovenije, ki deluje zadnjih šest let, pod svoje okrilje jo je vzel tudi olimpijski komite. "Slovenija ima izjemno dobro pozicijo, da se vzpostavi kot center e-športa. Države v naši bližini tega še nimajo, in če bi pohiteli, bi imeli zelo dobro izhodišče. Imamo vse predpogoje, od dobre internetne povezave do znanja, le začeti je treba," med drugim na državo, katere birokratski mlini meljejo veliko prepočasi, apelira Bakač.E-športno zvezo bi bilo gotovo veliko težje voditi, če sami ne bi bili ljubitelj videoiger. Od kod ta ljubezen?"Imel sem to srečo, da sem že kot otrok, ko sem bil star šest, sedem let, dobil računalnik. Videoigre so me hitro očarale. Vse od takrat sem dosti igral, vmes tudi intenzivno, in se iz tega veliko naučil. Čeprav sem potem v življenju počel še številne druge stvari, sem se, ko smo ustanovili E-športno zvezo, odločil, da je to nekaj, kar bi v življenju res rad delal. Se pravi, se ukvarjal z videoigrami in otrokom dajal priložnosti, ki jih sam nisem imel, ker zadeva še ni bila tako razvita, da bi lahko v videoigrah tekmovali in s tem tudi služili."Vi ste torej zraven že vse od začetka zveze?"Pravzaprav sem imel že pred časom idejo, da bi zvezo ustanovili, pa nisem imel sogovornikov. Potem sem nekega dne zasledil, da se pripravlja ustanovitev, hitro sem se priključil, tako da ja, od samega začetka."Dejali ste, da ste pred leti igre igrali zelo intenzivno. Kakšen igralec ste zdaj?"Igram vse redkeje. Težko je žonglirati med službo, družino in drugimi obveznosti ter zraven igrati videoigre. Res pa je tudi, da je projekt E-športne zveze v šestih letih, odkar obstaja, prerasel okvire delovanja na prostovoljski ravni, zato že nekaj časa intenzivno iščemo rešitve, kako bi vse skupaj lahko drugače rešili. Luč na koncu tunela je, ampak ko stvari pridejo do birokratskih mlinov, ko je treba nekaj vzpostaviti na državni ravni, se premika grozno počasi."Manjka predvsem finančnih sredstev?"Absolutno. Od države nimamo nobene podpore, kar zadeva sponzorje, pa je na žalost v Sloveniji še vedno fama, da so videoigre največje zlo takoj za hudičem. Percepcija ljudi je taka, da jih povezujejo z negativnim. Čeprav so videoigre izredno dober biznis, a je tudi narativ proti videoigram zelo dober biznis. V Sloveniji, bi rekel, prevladuje slednje."Vaša krovna zveza združuje slovenska društva …"Trenutno imamo šest društev, štiri so prostovoljna, dve pa profesionalni, kar pomeni, da igralcem plačujeta za igranje. Stanje je, čez palec, na ravni hokeja v Sloveniji."Koliko Slovencev igra redno, tekmuje?"Članov je verjetno veliko več, kot kažejo naši podatki. Pri zvezi je registriranih slabih 400 igralcev, to so tekmovalci, ki redno nastopajo na državnih prvenstvih in kvalifikacijah za evropska in svetovna prvenstva."Kako močan je e-šport? Kam bi ga umestili?"V Sloveniji smo zelo zelo dobri. Imamo svetovnega prvaka v cestnih krožnih dirkah, se pravi v digitalnem dirkanju, imamo igralca, ki je igral v finalu svetovnega prvenstva pri proizvajalcu videoiger RIOT. To v svetu videoiger pomeni kot finale lige prvakov. Izredno dobre igralce imamo, predlani smo imeli digitalnega nogometaša, ki je prišel med 32 najboljših na svetu, a je imel potem smolo, saj mu je žreb namenil nekdanjega svetovnega prvaka."Tako kot pri tradicionalnem športu ima verjetno tudi pri e-športu veliko vlogo psihofizična pripravljenost."To večino ljudi navadno preseneti. Profesionalni e-športni klubi delujejo, funkcionirajo čisto tako kot tradicionalni športni klubi, le da imajo zraven še trenerja za videoigre. Pomembni so psihofizične priprave, psihološka pomoč, nutricionisti, zdravniško osebje. Ker to je resen biznis. Pred dvema letoma smo gostili tekmovalca v Counter-Striku, ki sta med top pet na svetu. Tam se vidi, kaj vse morajo ti tekmovalci dati skozi. V e-športu so to naštudirali prej kot šahisti. Če hočeš zmagovati, ohranjati top formo, imeti dolgo kariero, biti zbran, imeti hitre odzive, sprejemati hitre odločitve, nekatere igre trajajo tudi več ur, pač moraš biti dobro pripravljen."Se pa da od videoiger lepo živeti, kajne? V tujini so igralci milijonarji …"Povprečje pri plačah se giblje okoli pol milijona letno, boljšim igralcem pripadajo še nagradni skladi, ki so milijonski. Pred kratkim smo organizirali tekmovanje v nogometu, mešanico digitalnega in tradicionalnega nogometa. Ekipe s po osmimi igralci so najprej igrale videoigro FC24, nato pa futsal. Zmagovalci gredo poleti na svetovno prvenstvo v Dubaj z nagradnim skladom deset milijonov evrov."Kakšno je mednarodno sodelovanje? Koliko je tega s tujimi klubi, zvezami?"Smo člani evropske športne zveze kot tudi balkanske športne zveze in seveda mednarodne športne zveze, ki vsako leto prireja svetovna prvenstva. Pod okriljem te in Mednarodnega olimpijskega komiteja bomo imeli olimpijske e-športne igre. Biti bi morale že letos, a so jih prestavili za dve leti."Kolikšno je zanimanje gledalcev?"Že naše številke, za našo ligo, dosegajo in presegajo gledanost slovenske prve nogometne lige. Izredno lepe številke so to, sploh za e-šport. A je oglaševanje na tem področju mukotrpno početje. Zelo težko je privabiti sponzorje. Zdaj se pogovarjamo z direktoratom za šport, da bomo do olimpijskih iger nekaj uredili. Ne nazadnje smo bili četrta evropska e-športna zveza, ki je bila sprejeta v nacionalni olimpijski komite. Smo člani slovenskega olimpijskega komiteja, ampak stvari se od takrat premikajo zelo počasi. Glede priznanja e-športa na državni ravni so nas druge države začele prehitevati po levi in desni. Tukaj ne gre le za finančno podporo, ampak tudi za status e-športnikov, da dobijo vizume, s katerimi potem lažje potujejo na mednarodna tekmovanja, da se zadeve obdavčijo, da je pregled nad zaslužki. Zdaj je to področje nekoliko neurejeno, nekakšna siva cona."Katere videoigre so med igralci najbolj priljubljene?"League of Legends, Couter-Strike, FC24 in Valorant. Na državnem prvenstvu navadno dodamo še digitalno dirkanje."Državno prvenstvo poteka prek spleta ali v živo?"Redni del je navadno prek spleta, finale pa, če se le da, organiziramo v živo. To je čisto drug občutek, igralcem je pomembno druženje, zato komaj čakajo na igranje v živo. Je pa organizacija takega dogodka velik finančni zalogaj."Kako ljubitelj videoiger začne igrati? Najde društvo v svoji bližini in se včlani?"Niti ni treba, da je v bližini, saj ima večina društev aktivnosti, treninge, sestanke prek spleta."Ampak pomembno je odgovorno igranje. Vendarle lahko vodi tudi v odvisnost …"Zagotovo mora biti meja. Prvo partnerstvo, ki smo ga pri e-športni zvezi sklenili, je bilo z organizacijo Logout. Če zaznamo toksično obnašanje, odvisnost, da se pri kakšnem igralcu pojavlja karkoli negativnega, ga napotimo tja. Predpogoj za sodelovanje na državnem prvenstvu pa je polnoletnost. Ker vse igre, tega večina ljudi ne ve, imajo starostno oznako, ki jo morajo upoštevati tudi starši, ko otroku igro kupijo. Strelskih iger mlajši od 18 let sploh ne bi smeli igrati, Fortnite ima oznako 16+. Mnogi starši te igre vseeno kupijo, potem pa so krive videoigre in ne oni, ki otroku igranje omogočijo. Kar zadeva odvisnost, tukaj nimamo kaj, vsi dokazi govorijo, da lahko postaneš odvisen tudi od videoiger, da je to velik problem. A tukaj gre za določen delež populacije - tako kot povsod drugod. Tudi določen delež tistih, ki pijejo alkohol, je odvisnikov. Igranje mora biti odgovorno. Zagotovo pa z igranjem ne boš kar takoj postal zasvojen niti nasilen. Prenos nasilja iz videoiger v resnično življenje je ena od najbolj raziskanih tem na svetu, sploh v zadnjih dvajsetih letih, pri čemer psihologi v poročilih ugotavljajo, da zaradi videoiger ni nič več nasilja kot od gledanja filmov, poslušanja glasbe, v končni fazi življenja samega. Če nekdo prodaja, da so videoigre nekaj najhujšega, moramo gotovo vse skupaj vzeti z rezervo."Kakšna je vizija zveze, kam si želite pripeljati e-šport?"Dobiti želimo priznanje od države. Kot sem že dejal, bili smo med prvimi, ki jih je priznal olimpijski komite, kar zadeva ureditev statusa, pa smo začeli grozno zaostajati. To je primarni cilj. Prav tako želimo ozavestiti zdrav odnos do videoiger, ker v Sloveniji je tako, da ko je neka stvar malo sporna, bi bilo najbolje, da kar izgine, oziroma se o njej ne pogovarjamo. Mi želimo ravno nasprotno, moramo se pogovarjati, do videoiger vzpostaviti zdrav odnos. Lani smo izvedli pilotno sezono e-športne košarkarske lige po vzoru ŠKL-ja, kjer ni bil poudarek samo na igranju, ampak tudi na izobraževanju o digitalni pismenosti, ki je v šolah zelo slaba. V sklopu tega so bila izobraževanja o zdravem igranju za otroke, za starše in za pedagoški kader. Pred kratkim smo začeli projekt TIMAX e-športna liga, kjer slovenski nogometni reprezentanti igrajo FC24 ena na ena, s čimer se vzpostavlja povezava med tradicionalnim in e-športom. Nogometni navdušenci lahko dobesedno pogledajo v sobe naših reprezentantov, jih kaj vprašajo. Odziv je vrhunski, si pa, seveda, želimo še boljšega."Znano je, da imajo športniki radi videoigre."Vsi naši nogometaši igrajo FC24, tudi veliko profesionalnih dirkačev nastopa v digitalnem dirkanju, tako da imajo izkušnje iz obeh svetov. Nič drugače ni v košarki, vsi vemo, da Luka Dončić igra videoigre in da je v njih zelo dober. Ko šest milijard ljudi na svetu igra videoigre, se tega pač ne da več ustaviti. In stvari bodo postale boljše, če se začnejo čim prej vzpostavljati. Da ujamemo vlak. Slovenija ima izjemno dobro pozicijo, da se vzpostavi kot center e-športa. Države v naši bližini tega še nimajo, in če bi pohiteli, bi imeli zelo dobro izhodišče. Imamo vse predpogoje, od dobre internetne povezave do znanja, le začeti je treba."Po kom se velja pri tem zgledovati? Kje je e-šport najbolj razvit?"Še vedno v Aziji. Kitajska, Koreja, Japonska, Indonezija … Tam so zelo dobri. Tudi Severna Amerika, v Evropi pa Poljaki, Norvežani, Švedi, Danci, Finci, Britanci, Ukrajinci."

(INTERVJU) Gašper Bakač: Videoigre so vedno večji biznis, najboljši na svetu pa milijonarji

Nejc Strojnik

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano