Na vogalu Mladinske in Strossmayerjeve ulice v Mariboru so pod koši pred več desetletji plesali tvist in tržačana, še v prvi polovici sedemdesetih let pa na Branikovi posesti igrali košarko vse do izgradnje dvorane, ko so se v Mariboru dvoranski športi preselili pod streho. Z dvorano Tabor je desni mariborski breg, ki je takrat imel že atletski stadion na Poljanah in kasneje dobil še Snežni stadion pod Pohorjem, na celi črti povozil levega. Pa kljub temu še danes pravijo oni tam čez Dravo, da je vse na levem bregu, kljub porodnišnici, Europarku, novim naseljem, hotelom, šolam, poslovni coni Tezno. Potem ko bo prišla tista zadnja ura, bodo tudi večino mariborskih centrašev in centrašic pospremili v zadnji dom na oni strani, kar je še najbolj žalostno, bi pred 50 leti in več rekli zapriseženi branikovci.
Sta bregova zdaj uravnotežena in kaj še sploh ima levi? Sedež mariborske banke so po prevzemu novi lastniki odpeljali v Ljubljano, a so vsaj čebele na srečo ostale doma. Labodi, s katerimi je menda vedno več težav, so še vedno na Lentu, prav tako kafiči in turisti, nekaj znanih fac je še v mestu in tudi - Ljudski vrt. Čeprav se vse vedno bolj nagiba v prid desnemu, sta bregova danes uravnotežena vsaj košarkarsko, da bolj ne bi mogla biti. Desni breg ima Petra Vilfana, levi Iva Daneua, Maribor pa je ponosen na obe legendi slovenske in jugoslovanske košarke. Na Taboru je igrišče Gorana Dragiča, center pa ima obnovljeno oziroma novo Branikovo igrišče, ki so ga poimenovali po Ivu Daneuu. Današnja kakovost mariborske košarke levo in desno od Drave je prav tako uravnotežena - tretjeligaška. Pisati je seveda treba z občutkom in nepristransko, ampak pisca kljub trudu lahko hitro zanese levo ali desno, gledano v smeri rečnega toka.
Na sobotnem prvem Dnevu košarke na igrišču ob Strossmayerjevi ulici v Mariboru ni bilo pomembno, ali si z levega ali z desnega. Že od zgodnjega dopoldneva so merile moči mlajše selekcije mariborskih klubov, osrednji dogodek dneva pa je bila popoldanska tekma znanih Mariborčanov proti košarkarskim legendam.
Igrišče v pogonu od jutra do večera
Ivo Daneu je pred začetkom tekme spomnil na močne antagonizme med levim in desnim bregom, ko ju je ločila še deroča reka. Rekel je, da je v današnjem času staro rivalstvo med Branikom in Železničarjem zamenjalo prijateljstvo. Ali bi bilo tega danes spet več, če bi imel Maribor na obeh bregovih močnejša kluba? "Nisem merodajen za to, ampak za vlaganje v šport morate imeti sponzorje. Maribor je v mojih časih imel sponzorje, vendar kolikor sedaj slišim, je tega vedno manj. Brez denarja ni uspehov. Meni je žal, ker smo Mariborčani držali ljubljansko košarko, od Pavloviča, Brumna, Kumra, Vilfana, Kotnika do vseh ostalih. Nisem dovolj pameten, da bi lahko svetoval, kaj morajo narediti. Veseli me, da je to igrišče v pogonu od jutra do večera, kot mi poroča ženina sestrična, ki ima vilo v bližini igrišča. Ta dogodek je prekrasen, združil je levi in desni breg," je dejal nekdanji branilec, ki je z jugoslovansko reprezentanco osvojil srebrno olimpijsko medaljo in zlato na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Ljubljani. Tokrat ni bil med navijači, ampak skupaj s Sergejem Ravnikarjem, Tonetom Vogrincem in njegovo ženo za velikim omizjem. Malo za šalo in malo zares, ali ni bil morda malo pod pritiskom zaradi nedavnega dogodka v Ljubljani? "Ma, neee. Ta uvod je bil norost, saj je novinar škodoval sebi ne meni, ker res nisem naredil nič takega. Imam pa prijatelje, ki so koleriki. Moj boljši prijatelj je kričal lopovi, lopovi. Ne samo on, pol dvorane, ker so sodniki res navijali za nasprotnika," se je zasmejal Ivo Daneu, ki je v tekmovalni karieri veljal za zelo korektnega igralca.
Sergej Ravnikar je nesporno najtrofejnejši mariborski košarkarski trener po zaslugi Ježičank in edini slovenski košarkarski trener z državnima naslovoma v ženski in moški konkurenci, saj je enega osvojil s Smeltom Olimpijo. Maribor 66 je bil prvi klub v njegovi igralski karieri. Nadaljeval jo je v Marlesu, kjer je bil nekaj časa sočasno igralec in trener ženske ekipe. V žensko košarko je, kot je poudaril, padel čisto po naključju, potem ko je Franc Benet odšel v Ljubljano. V Mariboru so morda malo pozabili na Borisa Zrinskega. Potem ko je prišel s Prve gimnazije v Celju na mariborsko Prvo, kjer je maturiral pred 50 leti, se je takoj pridružil branikovcem, kasneje pa naredil uspešno trenersko kariero v številnih klubih in kot selektor tako v slovenski moški kot ženski reprezentanci.
"Meni je žal, ker smo Mariborčani držali ljubljansko košarko, od Pavloviča, Brumna, Kumra, Vilfana, Kotnika do vseh ostalih"
Kotnik združil mojstrstvo legend
Tekma znanih Mariborčanov in košarkarskih legend, belih in črnih, se je začela ob zvočni spremljavi pokojnega Čarlija Arharja s Če trofim gnes. Mariborski podžupan v odstopu Samo Peter Medved je dal prvi koš in zadel prvo trojko, po tekmi pa morda dal tudi za pir. Župan Saša Arsenovič je tudi zadel, potem pa kar med tekmo odhitel na proslavo v Pekre. Boštjanu Čukurju je šlo tako dobro, da se je videlo, da ima nekaj košarkarskega v sebi. Ne le 6Pack Čukur, tudi Marko Kocjan - Emkej je igral. Pa seveda mariborski legendarni košarkarji, Slavko Kotnik, Darko Mirt, Borut Besedič in Ervin Dragšič, v vsaki ekipi pa po ena košarkarica - Vesna Rožanc in Nada Pocrnjič. Daneu in Vilfan nista pomagala ne enim in ne drugim, je pa njuno mojstrstvo v enem prodoru nekako združil Kotnik. Ušel je po desni strani, šel v dvokorak in skok, ki bi ga Vilfan najverjetneje zaključil s polaganjem, a ga je uspešno po Daneuvovo - z metom čez glavo, njegovim znamenitim horogom. Zdelan je bil po tekmi Kotnik, ki ne mara revialnih tekem, ker se hitro zgodijo poškodbe. Zdržal je do konca tekme, ampak je rekel, da komaj. Če bi Dragšič v zadnjih sekundah pred koncem izkoristil tri proste mete, bi bil rezultat po rednem delu 39:39. Ne glede na to so bili zadovoljni vsi, tudi oba trenerja zvezdniških ekip Boris Dobrin in Igor Kuzma, saj sta v soboto v Mariboru zmagala prijateljstvo in košarka. Tudi to ni bilo pomembno, da je bila tako kot lani jeseni tudi v tekmi veteranov (plus 45) Branika in ŽKK spet boljša ekipa z desnega brega, ki je slavila zmago z 41:38.
Mihi Lovšetu, pobudniku akcije, je odleglo, ker je dogodek lepo uspel. "Dan košarke, ki je pod tem imenom letos prvič, bo odslej vsako leto. Če sem prav razumel, imamo jeseni spet povratno tekmo na ŽKK-ju, naslednjo pomlad pa spet tukaj, če nam bo uspelo. ŽKK-jevci so zdaj malo resneje zagrabili te mlajše selekcije. Rekli so, da so začeli zares s klubsko zadevo in nas vabijo na obletnico kluba, da bi obudili tradicionalni derbi, kot so ga igrali naši starši v starih časih. V velikem številu smo lani odšli tja, odigrali tekmo, potem pa smo rekli, da je žogica vržena in moramo tudi mi nekaj narediti. Tako se je začelo," je rekel branikovec iz znane mariborske košarkarske družine. Kdor je iz nje, pa je pod 200 centimetri, je že mali, se strinja Lovše.
