Župani vladi zaradi reorganizacije upravnih enot: "To je škodljiv, nesprejemljiv predlog!"

Tako kot nekatere pretekle vlade tudi vlada Roberta Goloba snuje reorganizacijo upravnih enot. Dosedanjih 58 upravnih enot naj bi reorganizirali na način, da bi dvanajst upravnih enot, ki so že zdaj v regijskih središčih, opravljalo podporne, spremljajoče naloge za sedanjih 58 upravnih enot, ki bi se ohranile. Kot izhaja iz izhodišč za projekt, ki smo ga dobili - pripravili so ga v službi za upravne enote ministrstva za javno upravo -, je cilj omenjenega preoblikovanja "boljša oziroma večja učinkovitost izvajanja upravnih storitev in optimizacija podpornih nalog". A župani so na nogah. Prvi so se - na pobudo ptujske županje Nuške Gajšek (SD) - oglasili župani občin spodnjega Podravja. Nasprotujejo načrtu, da bi se ptujski upravni enoti odvzel trenutni status. Ministrico za javno upravo Sanjo Ajanovič Hovnik pozivajo, da poda dodatna pojasnila, "zaustavi morebitne začete procese", vezane na ta projekt, in začne dialog z občinami.V posmeh prizadevanjem po decentralizacijiŠe ostrejši je aktualni predsednik Skupnosti občin Slovenije in kočevski župan Vladimir Prebilič. "To je slab, škodljiv, nesprejemljiv predlog, nehajmo se o njem sploh pogovarjati!" Prebilič meni, da je predvideno preoblikovanje v posmeh prizadevanjem po decentralizaciji države. "Sedanji sistem upravnih enot deluje dobro, zato ne razumem, zakaj rinejo v reforme na področjih, kjer to ni potrebno."Prepričan je, tako kot številni drugi župani, da se bo v primeru izpeljave napovedane reorganizacije dostopnost do storitev poslabšala. Grozi tudi izguba delovnih mest, saj se podjetniki, ki bodo, denimo, želeli vlagati v Kočevju, ne bodo petkrat vozili v Novo mesto za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prav tako se bodo nekateri zaposleni iz manjših upravnih enot morali voziti na regijsko upravno enoto. "Slednje je povsem v nasprotju z vladnimi težnjami po zmanjševanju ogljičnega odtisa," pravi, prepričan, da bo zdaj še težje priti do določenih dovoljenj, čakalna doba pa bo le še daljša. Zato vladi predlaga, da "skrajno nepremišljen predlog umakne. Če so upravne enote preobremenjene z izdajo, denimo, gradbenih dovoljenj, naj to prenesejo v pristojnost občin," še dodaja.Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik očitek županov, da naj bi se zmanjšala dostopnost do storitev, zavrača. "Imamo 58 upravnih enot, ki so po velikosti in obremenjenosti zelo različne, zato denimo beležimo velike zaostanke pri obravnavi enotnih dovoljenj za prebivanje in delo tujcev. Vse, kar želimo, je, da bi reorganizirali poslovanje na način, da bi vzpostavili tako imenovano zaledno poslovanje." To pomeni, da bi storitve, ki se ne opravljajo pred strankami, ampak v pisarnah, reorganizirali na način, da bi za to delo usposobili določeno število uslužbencev, ki se bodo prioritetno ukvarjali z zahtevnejšimi zadevami. V regijski upravni enoti. "Tako optimizirano poslovanje bi bila za stranke upravnih enot še dodatna izboljšava, saj je v interesu strank predvsem to, da bo njihova vloga v čim krajšem možnem času rešena, ne pa to, kako je organiziran sistem reševanja vlog v zaledju," poudarja ministrica.Konkretni predlogi jeseniKoliko tovrstnih zalednih centrov bo, je v tem trenutku po besedah ministrice preuranjeno govoriti. Strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave, katerega strokovni vodja je dr. Polonca Kovač s Fakultete za upravo v Ljubljani, bo pripravil različne predloge. V njem, tako ministrica, poleg stroke in predstavnikov ministrstev sodelujejo tudi župani, načelniki upravnih enot, predstavniki gospodarske in obrtne zbornice. "Prve predstavitve pričakujem jeseni in takrat bomo iskali tudi politično soglasje."Prav zaradi upora terena in posledično umanjkanja politične podpore so tovrstni načrti končali v predalih tudi pred desetletjem, ko se je reorganizacije želel lotiti tedanji minister za notranje zadeve Gregor Virant. In zdi se, da se zgodba ponavlja, saj so v koalicijskih SD ministrstvo za javno upravo že pozvali k ponovnemu premisleku o reorganizaciji, na način, da si vzamejo čas za razpravo na terenu in analizo. Nezadovoljni pa so tudi v opoziciji: medtem ko v NSi opozarjajo, da se dela škoda podeželju, zato poziv, "da je treba ta servis pustiti ljudem", v SDS zahtevajo sklic izredne seje parlamentarnega odbora za notranje zadeve, prepričani, da na ministrstvu načrtujejo ukinitev upravnih enot.Darija Mohorič, načelnica upravne enote Ljutomer, za katero bi po osnutku zahtevnejše in podporne naloge opravljala upravna enota Murska Sobota, pravi, da za zdaj pozna le izhodišča, spisana na treh straneh, zato se do konkretne vsebine ne more opredeljevati. Bistveno se ji zdi, da se bo dostopnost do storitev ohranila. "Imamo veliko strank, ki so starejše, in te pogosto pridejo k nam po kakšen nasvet, pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, zato je pomembno, da to ohranimo."Načelnik upravne enote Murska Sobota Dominik Šteiner dodaja, da bo vse odvisno od tega, kje se bo ukinila krajevna pristojnost. "A dostopnost do storitev se ne bo pretirano zmanjšala, saj bodo lahko stranke vloge vložile še vedno tam, kjer jih zdaj." V Murski Soboti bi, kot kažejo izhodišča, podporne naloge opravljali za UE Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona, ki sodijo v pomursko regijo. Enako bi veljalo za druga središča.Dodatni stroškiZato pa bodo spremembe zagotovo za zaposlene. Kot izhaja iz vladnega gradiva, se bodo s ciljem "večje učinkovitosti in ekonomičnosti delovanja države" nekateri uslužbenci, ki bodo imeli specifična znanja, za obravnavo določenih vlog morali voziti iz izpostav v regijsko upravno enoto. Od skupno okoli 2400 zaposlenih na upravnih enotah naj bi predvidena reorganizacija, kot piše v gradivu, zadevala 214 uradnikov in strokovnotehničnih javnih uslužbencev. Posledično projekt ne bo imel neposrednih prihrankov, temveč bodo nastali dodatni stroški. In to, kot so zapisali na ministrstvu, ne le zaradi selitev določenih uslužbencev, temveč tudi zaradi ureditve oziroma adaptacije prostorov glede na objektivne zmožnosti posameznih lokacij, dodatno opremo in dodaten kader. Dodatno bi stroške lahko dvignilo še morebitno opravljanje nalog zunaj rednega delovnega časa ter posledično izplačila povečanega obsega dela načelnicam in načelnikom ter drugim, ki bodo sodelovali pri reorganizaciji. Verk: Nestimulativno delovno okolje Zaposleni na upravnih enotah se poleg preobremenjenosti na določenih oddelkih, ki podaljšuje čakalne dobe, zaradi česar so uradniki deležni tudi občasnega negodovanja in izbruha jeze strank, soočajo tudi z nestimulativnim delovnim okoljem. "Da dobite kakovostnega uradnika, potrebujete najmanj eno leto, osnovna plača referenta na začetku karierne poti pa je pod minimalno plačo. Le nekaj sto evrov več imajo svetovalci in višji svetovalci (prvi začne s 1493 evri bruto, drugi s 1815 evri bruto osnovne plače, op. p.), ki odločajo o zahtevnih vlogah. S takimi plačami ni mogoče pritegniti novega kadra na upravne enote. Celo več. Uradniki odhajajo na notranje ministrstvo, saj je tam delo manj stresno," pravi predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, ki že več let skupaj z načelniki upravnih enot opozarja na pomanjkanje kadra. Strinja se, da je v določenem delu reorganizacija upravnih enot potrebna, a se je je treba lotiti premišljeno. Obenem bi, da bi pritegnili kader na upravne enote, morali izboljšati tudi strukturo nazivov, saj okolje, kjer je le eno delovno mesto z nazivom podsekretar, ni privlačno. Z ministrstva za javno upravo so sporočili, da je povprečna plača zaposlenih na upravnih enotah v decembru lani znašala 2103 evre bruto. V znesek so vključeni vsi dodatki.

Župani vladi zaradi reorganizacije upravnih enot: "To je škodljiv, nesprejemljiv predlog!"

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano