"Vsako leto nas v tem času obiščejo virusi in bakterije, ki povzročajo okužbe dihal, zaradi ustreznih vremenskih razmer in več druženja v zaprtih prostorih. Sami lahko zmanjšamo tveganje za okužbo s skrbjo za zdrav življenjski slog in dober imunski sistem. Najpomembnejša sta ustrezna prehrana in dovolj gibanja na svežem zraku, pa tudi skrb za higieno rok, kašlja in kihanja. Pred samo okužbo in zapleti, ki lahko sledijo okužbi s povzročitelji prehladnih obolenj, pa se lahko najbolj učinkovito zaščitimo s cepljenji. Če seveda obstaja cepivo za zaščito pred določenim povzročiteljem," uvodoma pojasni Zoran Simonović, predstojnik mariborske enote NIJZ.
Cepljenje pride v poštev pri boju proti virusom. Proti bakterijam se namreč lahko borimo z antibiotiki, ki na viruse ne delujejo.
"Tako je. Za večino virusnih povzročiteljev okužb nimamo na voljo specifičnih zdravil, s katerimi bi lahko pozdravili samo okužbo, ampak lahko le lajšamo simptome in znake bolezni. Bakterijske okužbe – to so recimo pnevmokokne okužbe, angina, škrlatinka – pa lahko zdravimo tudi z antibiotiki."
Kakšna cepljenja pa se svetujejo v tem času in katerim populacijam?
"Svetujemo vsaj tri redna, sezonska cepljenja. Že vrsto let svetujemo vsakoletno cepljenje proti gripi. Priporočamo sezonsko cepljenje z aktualnim cepivom, katerega sestava se vsako leto prilagodi različicam virusa gripe, ki krožijo med prebivalstvom. Cepljenje priporočamo vsem ljudem, še posebno pa tistim, pri katerih lahko gripa poteka z zapleti – to so vsi majhni otroci do dveh let starosti, nosečnice, osebe z izrazito prekomerno telesno težo, starejši od 65 let in vsi kronični bolniki ne glede na starost, saj lahko gripa povzroči poslabšanje njihovega osnovnega obolenja.
Na drugem mestu je cepljenje, ki bo verjetno tudi postalo sezonsko, to je cepljenje proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV). To cepljenje je v Sloveniji na voljo šele drugo sezono. Brezplačno je za nosečnice, saj cepljenje dejansko zaščiti novorojenčka pred okužbo z RSV, ki najtežje poteka prav pri dojenčkih do šestega meseca starosti, posebno pri nedonošenčkih in otrocih s prirojenimi srčnimi napakami. S cepljenjem pa nosečnica zaščiti dojenčka pred RSV, ker se nanj prenesejo protitelesa, ki jih telo nosečnice ustvari po cepljenju. Ker pa okužba z RSV lahko poteka v težji obliki tudi pri starejših, priporočamo cepljenje tudi pri starejših od 60 let, a je zanje to cepljenje za zdaj še samoplačniško. V ambulantah NIJZ je cena enega odmerka cepiva proti RSV 194 evrov.
Tretje je še vedno aktualno sezonsko cepljenje proti covidu-19 s cepivom, ki je prilagojeno trenutno krožečim različicam virusa. Še zlasti ga svetujemo ljudem, ki bivajo v domovih za starejše občane, vsem starejšim od 65 let in posebno rizičnim kroničnim bolnikom. To cepljenje je brezplačno za vse, ki se želijo cepiti, in je še vedno smiselno za ljudi, pri katerih lahko bolezen poteka v težji obliki, zaradi katere je potrebno bolnišnično zdravljenje. V bolnišnicah se še vedno skozi vse leto pojavljajo primeri, ko so ljudje hospitalizirani zaradi covida-19.
V poštev pa pride seveda še cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, saj zagotavlja zaščito pred pnevmokoknimi boleznimi, še posebno pred pnevmokokno pljučnico, ki je najpogostejša vrsta pljučnice. V tem primeru pa ne gre za sezonsko cepljenje, saj ustrezno zaščito omogoča že enkratno cepljenje. Tudi to cepljenje je krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za starejše od 65 let in za vse kronične bolnike, pa tudi za otroke do petega leta starosti. Od letos je na voljo 20-valentno konjugirano cepivo, ki najbolje ščiti pred številnimi različicami te bakterije doslej. Tudi nekdo, ki je to cepljenje opravil že pred leti, lahko letos cepljenje obnovi za boljšo zaščito."
Cepivo proti gripi žal ni tako učinkovito, kot bi si predstavljali. Zato se pojavijo zgodbe, ko se ljudje cepijo, pa vseeno zbolijo in jim je potem žal, da so se cepili.
"Cepivo proti gripi je res izjemno varno. Gre za mrtvo cepivo, ki samo nikakor ne more povzročiti bolezni. Dejansko pa ponuja le omejeno zaščito pred okužbo, okoli 50- do 70-odstotno. Vendar pa je bolj kot sama zaščita pred okužbo pomembna zaščita pred težjim potekom gripe, pred možnimi zapleti ob gripi in pred poslabšanjem osnovnih kroničnih obolenj. Tako se tudi zmanjša tveganje za bolnišnično zdravljenje in za morebiti usoden potek gripe. Vemo namreč, da se gripa lahko konča tudi s smrtjo, ocena je, da pol milijona ljudi letno na svetu umre zaradi gripe. V Sloveniji vsako sezono zboli od pet do deset odstotkov prebivalstva, torej do 200.000 Slovencev. In tudi če je smrtnost 0,1-odstotna, je to nekaj deset smrti, ki bi jih lahko s cepljenjem preprečili. Cepljenje proti gripi pa nas ne zaščiti pred okužbo z drugimi povzročitelji prehladnih obolenj, ki potekajo podobno kot gripa, in ljudje zmotno mislijo, da so zboleli za gripo, čeprav so se cepili proti tej bolezni."
Če smo se cepili lani, to tudi ne pomeni, da bomo letos zaščiteni.
"Cepivo proti gripi ponuja relativno kratkotrajno zaščito, ki postopoma izzveni do zaključka sezone širjenja gripe. Poleg tega se sestava cepiva vsako leto spremeni. Cepivo vsebuje tri ali štiri seve virusa gripe. Seve znanstveniki izberejo na podlagi predvidevanj o kroženju različic virusa v aktualni sezoni - to ocenijo na podlagi različic, ki krožijo na južni polobli v času njihove zime in posameznih primerov gripe, ki se pojavljajo vse leto. Povsod po svetu poteka poglobljeno laboratorijsko spremljanje virusov gripe in na podlagi tega se lahko dobro oceni, kateri virusi bodo krožili v prihajajoči sezoni."
Ob epidemiji covida-19 je cepljenje prišlo na slab glas. Še zaznavate upad precepljenosti zaradi tega?
"Ob začetku pandemije se je delež cepljenih proti gripi nekoliko povišal. Po uvedbi cepljenja proti covidu-19 pa je zaradi vsesplošnega zmanjšanja zaupanja v cepljenje tudi interes za zaščito s cepljenjem proti gripi upadel. Sedaj dosegamo podoben nivo precepljenosti kot pred epidemijo covida-19. V lanski sezoni (2024/2025) je bilo pri nas cepljenih 5,9 odstotka ljudi, v populaciji nad 65 let pa 18 odstotkov. V primerjavi z zahodnoevropskimi državami je pri nas precepljenost proti gripi zelo nizka. Čeprav so tudi drugod zaznali blažji upad v času epidemije covida-19, pa v večini držav pri populaciji starejših od 65 let dosegajo od 50- do 80-odstotno precepljenost. Izjema so države vzhodne in jugovzhodne Evrope, kjer je delež cepljenih podobno nizek kot pri nas. Očitno pri nas vlada neko splošno nezaupanje v dobrobit cepljenja in je hkrati prisoten neracionalen strah pred njim."
Percepcija tega dela družbe je med drugim, da se cepiva izplačajo. Da nas želite cepiti, ker to želi farmacija. Pa se v resnici farmaciji bolj splača razvijanje zdravil, kar je za javno zdravje pravzaprav slabše.
"Seveda se farmaciji cepiva morajo splačati, sicer jih ne bi razvijali. Ampak bolj se jim zagotovo splača proizvodnja zdravil, saj gre pri večini za dlje časa trajajoče zdravljenje s porabo večjih količin zdravil. Zdravila za blaženje težav ob gripi pa so, recimo, dražja od enega samega odmerka cepiva, ki pa ga pri nas niti ne plačamo sami. Ko imamo gripo, si običajno sami pomagamo z zdravili za zniževanje vročine, za blaženje kašlja, prehodnost nosu in boleče žrelo. Večja skrb je pravzaprav, da se proizvajalci cepiv v manjši meri odločajo za razvoj novih cepiv, saj je ta relativno dolgotrajen in zelo drag, sam zaslužek pa običajno omejen."
Da ni ta odstotek precepljenosti še nižji, je zadnjih nekaj let cepljenje proti gripi brezplačno za vse v Sloveniji, tako bo tudi letos. Zakaj je to pomembno?
"Cepljenje je dobrobit ne le za posameznika, ampak tudi za družbo, če s cepljenjem zmanjšamo število ljudi, ki v zimski sezoni potrebujejo zdravstveno oskrbo in zdravljenje v bolnišnicah, še posebno v enotah intenzivne terapije, ki vsako sezono pokajo po šivih. Z dobro precepljenostjo starejših in preostale ranljive populacije bi lahko drastično zmanjšali obremenitve družinskih zdravnikov, urgentnih centrov in enot za intenzivno zdravljenje v bolnišnicah. Tako bi navsezadnje omogočili nemoteno delovanje zdravstva tudi v sezoni akutnih okužb dihal za vse druge bolnike z resnimi zdravstvenimi težavami."
Koliko je lani sploh bilo potrjenih primerov gripe?
"V sezoni 2024/2025, ki se je začela oktobra lani in je trajala do septembra letos, je bilo laboratorijsko potrjenih 3563 primerov gripe A in 1225 primerov gripe B. Torej skoraj 5000 laboratorijsko potrjenih primerov, ki pa predstavljajo zgolj tiste, ki poiščejo zdravniško pomoč in pogosto potrebujejo tudi bolnišnično zdravljenje ter pri katerih je bil odvzet vzorec za ugotavljanje povzročitelja okužbe dihal. Gre le za vrh dejanskega števila obolelih za gripo, za katero sicer, kot rečeno, povprečno zboli pet do deset odstotkov populacije, torej pri nas do 200.000 ljudi letno."
V zadnjih letih se bolj intenzivno nagovarja tudi nosečnice, naj se cepijo proti gripi, pa tudi proti oslovskemu kašlju in od lani še proti RSV-ju. Kako uspešni ste pri tem? To je populacija, ki sicer ne sme jemati skoraj nobenih zdravil, zato so nekatere še posebno skeptične do varnosti cepljenja.
"Lani se je proti oslovskemu kašlju cepilo 3286 nosečnic, vendar je številka verjetno nekoliko podcenjena, tako da ocenjujemo, da se je proti oslovskemu kašlju cepilo okoli 20 odstotkov vseh nosečnic. Proti gripi imamo zabeleženih le 219 porabljenih odmerkov cepiva, a tudi tukaj predvidevamo, da je dejansko število cepljenih nosečnic nekoliko višje, saj »nosečnost« ob cepljenju v registru ni vedno zabeležena. Proti RSV pa se je od septembra lani do sredine letošnjega septembra cepilo vsaj 3300 nosečnic, to je približno petina vseh. Lani se je nekoliko povečalo zanimanje za cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, verjetno zato, ker smo povsod po Evropi, tudi pri nas, opažali porast števila primerov oslovskega kašlja, tudi v obliki epidemij. Vemo, da je oslovski kašelj lahko izredno nevaren, tudi smrten, za novorojenčke, preden so lahko sami cepljeni v starosti treh mesecev. Cepivo pa za sam plod ni nevarno. Dejansko cepimo nosečnico in pri njej izzovemo imunski odgovor, ki nato zagotavlja zaščito tudi novorojenemu otroku. Vsa priporočena cepiva za nosečnice spadajo v skupino inaktiviranih cepiv, ki ne morejo povzročiti resnih neželenih učinkov niti na potek nosečnosti niti na plod, saj izzovejo zgolj imunski odgovor na nov antigen, ki je prisoten v cepivu. Cepivo pride le do lokalnih bezgavk nosečnice, kjer se aktivira imunski sistem, potem pa zaščitna protitelesa, ki jih mama proizvede, ščitijo tudi dojenčka. In tak dojenček je lahko pravzaprav hvaležen materi, ki se je v nosečnosti cepila. Vsaka mama, ki ima izkušnjo s hujšim potekom respiratorne okužbe pri svojem dojenčku, bi temu lahko pritrdila. To velja tako za cepljenje proti RSV kot za cepljenje proti oslovskemu kašlju. Pri cepljenju proti gripi pa ne gre le za zaščito dojenčka, ampak predvsem za zaščito nosečnice, saj vemo, da je potek gripe pri nosečnicah tudi zaradi hormonskih sprememb v nosečnosti lahko veliko težji kot pri nenosečih ženskah."
Vsa nova cepljenja so prostovoljna, tudi proti HPV, s katerim se cepi šolarje v šestem razredu.
"To je prav zato, da ljudje ne bi imeli nikakršnega občutka prisile. Želimo si namreč, da bi ljudje cepljenje videli kot priložnost za zaščito svojega zdravja – nekaj, kar jim v okviru zdravstvenega zavarovanja pripada in jih lahko zaščiti pred nevarnimi boleznimi. Ljudje bi si pravzaprav morali želeti cepljenja. Tudi v zahodnoevropskih državah, kjer dosegajo zelo visoko precepljenost, so cepljenja večinoma neobvezna. Ljudje namreč razumejo, da je cepljenje za njih in za njihove otroke koristno."
Cepljenje otrok pri nas sicer ostaja obvezno. Vendar precepljenost otrok proti ošpicam v zadnjih letih upada. Znova in znova poslušamo tiste lažne in že večkrat znanstveno ovržene argumente o povzročanju avtizma. Na to je znova spomnil celo ameriški predsednik Donald Trump.
"On je dejal tudi, da jemanje paracetamola v nosečnosti povzroča avtizem. Povsem neosnovane trditve. Znanstveno je dokazano, da avtizem ni povezan s cepljenji.
Žal v nekaterih predelih sveta precepljenost otrok proti otroškim nalezljivim boleznim upada. Za družbo postane nevarno, ko precepljenost pade pod nivo kolektivne imunosti, ki zagotavlja zaščito celotni populaciji, ker tudi ob vnosu posameznega primera nalezljive bolezni ne pride do širjenja povzročitelja, saj je večina oseb zaščitena pred to boleznijo. Ko upade nivo kolektivne imunosti in je število za okužbo dovzetnih oseb dovolj visoko, se lahko virus uspešno širi in povzroča nove in nove okužbe. Tako se znova srečujemo z epidemijami bolezni, ki so bile že eliminirane prav zaradi dosežene visoke precepljenosti. Pred leti smo lahko opazovali širjenje ošpic v Srbiji, kjer je v zgolj enem letu precepljenost s 95 odstotkov upadla na manj kot 75 odstotkov. Pojavljale so se jim epidemije ošpic s tako velikim številom obolelih, da epidemiološke službe niso več zmogle zaščititi vseh oseb, ki so bile v stiku z okuženimi. Pojavljali so se seveda tudi smrtni primeri, ki pa smo jim v zadnjem letu priča tudi v ZDA. In to zaradi bolezni, ki je dejansko ne bi več bilo, če bi vzdrževali dovolj visoko precepljenost – saj je samo človek rezervoar za tega povzročitelja. Vseh bolezni sicer ne moremo eliminirati, ošpice pa bi lahko. Podobno kot je to človeštvo doseglo s cepljenjem proti črnim kozam, ki so bile izkoreninjene. Tudi otroška paraliza je tik pred tem. Pri ošpicah pa nam to ne uspeva, čeprav cepiva proti ošpicam uporabljamo že več kot 50 let in cepivo zagotavlja več kot 95-odstotno zaščito pred okužbo. Zaradi upada precepljenosti pa je ošpic v svetu vedno več. Veliko si bomo še morali prizadevati za to, da bi cepljenja postala med ljudmi nekaj povsem običajnega v repertoarju ukrepov za zaščito lastnega zdravja. Tako kot je recimo udeležba v presejalnih programih."
