KPK je leta 2015 ugotovila, da ljubljanski župan Zoran Janković ni sporočil svojega premoženjskega stanja oziroma sprememb v svojem premoženjskem stanju v celoti.
Evropsko sodišče je namreč ugotovilo, da je bila sodna obravnava pritožnikove zadeve na domačih sodiščih zadostna in da mu zato ni bila odvzeta pravica do učinkovitega dostopa do sodišča v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
ESČP je upoštevalo poseben postopek pred KPK, procesna jamstva, ki so bila Jankoviću zagotovljena v tem postopku, obseg ugotovitev KPK, pa tudi obrazložitvi upravnega in vrhovnega sodišča, na katerih je Janković uveljavljal sodno varstvo. Slovenijo je v postopku pred ESČP zastopalo državno odvetništvo.
Upravno sodišče v Ljubljani je tožbo ljubljanskega župana zavrnilo že februarja 2018. Po mnenju sodišča je bil dokument o ugotovitvah KPK pravilen in zakonit, postopek pa je komisija po sodbi sodišča vodila v skladu z zakonodajo. Janković se je nato obrnil še na vrhovno sodišče, ki je njegovo pritožbo maja 2018 prav tako zavrnilo.
Ugotovljena izrazita korupcijska tveganja
KPK je 27. novembra 2015 izdala končne odločitve o nadzoru nad Jankovićevim premoženjskim stanjem. Ugotovili so, da je Janković od nastopa županske funkcije leta 2006 večkrat kršil zakon o preprečevanju korupcije, prav tako ni pravočasno sporočal podatkov o svojem premoženjskem stanju. Za 208.000 evrov transakcij je KPK ugotovila izrazita korupcijskima tveganja.
Šlo je sicer za ponovljen postopek, saj je prve ugotovitve, ki jih je protikorupcijska komisija izdala v začetku leta 2013, ko je bil Janković predsednik takrat največje parlamentarne stranke Pozitivne Slovenije, razveljavilo vrhovno sodišče. Je pa KPK novembra 2015 prišla do enakih ugotovitev kot v prvotnem postopku.
