Spremembe pokojninskega sistema, ki jih je državni zbor sprejel 18. septembra, bodo začele veljati januarja 2026. Referendumski pobudi Delavske koalicije, ki je želela ustaviti reformo, ni uspelo zbrati dovolj podpisov. Do torka, 11. novembra, bi jih morali zbrati 40 tisoč, zbrali pa so jih le nekaj več kot 11.000.
Božičnica upokojencem do 19. decembra
Predstavnik Delavske koalicije David Švarc je krivdo za to, da jim med ljudmi ni uspelo nabrati dovolj podpisov, naprtil parlamentarni politiki, sindikalnim centralam, delodajalcem in upokojenskim združenjem. Dejal je, da so se zbiralci podpisov soočali s pritiski, grožnjami z odpuščanji in plačanimi objavami v medijih. Sindikalno sceno je obtožil, da ji že desetletje vladata pasivnost in apatičnost. Švarc je prepričan, da bo reforma škodljiva in da predstavlja hud udarec za upokojence. V Delavski koaliciji so referendum zahtevali, ker menijo, da je pokojninska reforma usmerjena proti delavcem. Poudarjali so, da bo po reformi treba delati dlje, da bo referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove daljše, realna vrednost pokojnin pa nižja.
Minister za delo, družino, enake možnosti in solidarnost Luka Mesec pa je ocenil, da so argumente pobudnikov na strokovni ravni večkrat zavrnili že v preteklih mesecih, kar je prepoznala tudi javnost. "To je tretja velika reforma v samostojni Sloveniji in vesel sem, da smo jo preživeli s širokim družbenim soglasjem. To je tudi lepa popotnica za pokojninski sistem za naslednjih 20, 30 let," je prepričan.
Prvega učinka reforme bodo upokojenci deležni že letos. Prejeli bodo zimski dodatek v višini 150 evrov, nakazilo pa bo izvedeno do 19. decembra. Vsako leto se bo nato dodatek povečal za 20 evrov, do 250 evrov leta 2030. Letos bo dodatek sicer izplačan na podlagi posebnega interventnega zakona, ne pokojninskega zakona. Skupni strošek za državni proračun pa bo 87,5 milijona evrov.
Večina sprememb se bo začela postopno uvajati šele čez dve leti in bodo zaključene leta 2035. To so postopen dvig starostne meje za upokojitev s 60 let na 62 let oziroma s 65 na 67 let, zvišanje odmernega odstotka na 70 odstotkov in podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojnine na 40 let, od katerih se bo odštelo pet najslabših let. Tudi pri usklajevanju pokojnin naslednjih deset let večjih sprememb še ne bo, saj se bodo v tem obdobju od prihodnjega leta usklajevale v razmerju 50 odstotkov z rastjo povprečne bruto plače in 50 odstotkov z inflacijo (zdaj je to razmerje 60:40). Šele nato, ko se bo uveljavil višji odmerni odstotek, po letu 2035, se bodo pokojnine začele usklajevati po novem, torej več (80 odstotkov) z inflacijo in manj (20 odstotkov) z rastjo povprečne bruto plače.
Kaj se spreminja s 1. januarjem?
Z novim letom pa bo takoj začelo veljati kar nekaj ukrepov, ki izboljšujejo položaj upokojencev z nizkimi pokojninami. Za že upokojene se bodo zvišale najnižje invalidske pokojnine, in to s 490 evrov na 610 evrov. Odstotek za odmero najnižje pokojnine se bo z 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove zvišal na 30 odstotkov te osnove, kar pomeni s 352,58 evra na 365,7 evra. Na letni ravni ta razlika znaša več kot 150 evrov. Prejemnikov je približno 8000. Prejemniki vdovskih in družinskih pokojnin, ki jim je bila kot osnova za odmero vdovske ali družinske pokojnine upoštevana invalidska pokojnina, odmerjena v višini 490 evrov oz. od 490 do 610 evrov, bodo prejeli več. Kot osnovo bodo namreč upoštevali invalidsko pokojnino v višini 610 evrov. Na boljšem pa bodo tudi prejemniki najnižjih invalidskih nadomestil. Kmetom, upokojenim za ožji obseg pravic, z dopolnjenimi 40 leti dobe, se bo pokojnina s 490 evrov zvišala na 610 evrov. Zagotovljena starostna in invalidska pokojnina pa se bo s 781,94 evra povišala na 785 evrov. Prejemnikov takšne pokojnine je približno 90.000.
Nekatera izboljšanja pa bodo že od leta 2026 veljala za tiste, ki se bodo na novo upokojili. Tako se bo odstotek za odmero vdovske pokojnine leta 2026 zvišal s 70 na 75 odstotkov, kar je 7,1 odstotka več. V letu 2027 se bo zvišal na 80 odstotkov, kar je 14,2 odstotka več. Posledično bo tudi odmera dela vdovske pokojnine višja.
Odstotek za odmero družinske pokojnine se bo zvišal s 70 na 75 odstotkov (en družinski član), z 80 na 85 odstotkov (dva družinska člana) in z 90 na 95 odstotkov (trije ali več družinskih članov). V letu 2027 pa se bo dvignil na 80 odstotkov za enega, na 90 odstotkov za dva in na 100 odstotkov za tri ali več družinskih članov.
Vse invalidske pokojnine se bodo v letu 2026 odmerile najmanj v višini 44 odstotkov od dejanske ali najvišje pokojninske osnove. Odmera se bo povečala z 41 odstotkov na 44 odstotkov, v letu 2029 pa na najmanj 50 odstotkov, kar pomeni znatno zvišanje. Pri osebi s pokojninsko osnovo v znesku 1500 evrov bo zvišanje s sedanjih 615 evrov na 660 evrov, pri upokojenemu leta 2029 pa 750 evrov. Pri osebi s pokojninsko osnovo v višini 2000 evrov bo zvišanje z 820 na 880 evrov, pri upokojenemu leta 2029 pa 1000 evrov.
Pri uveljavljanju odmernega odstotka za otroke ne bo več omejitve za največ tri otroke. Odmerni odstotek za enega otroka pa se bo zvišal z 1,36 na 1,6. Starši bodo lahko pri upokojevanju denimo enega otroka uveljavljali za znižanje starosti, dva pa za višji odmerni odstotek, kar zdaj ni mogoče. Pri nižanju starostne meje zaradi otrok pa se bo upoštevala skrb za vsakega rojenega ali posvojenega otroka. To pomeni, da znižanje starostne meje zaradi otroka ne bo več vezano na skrb za otroka v prvem letu starosti.
Za čas služenja vojaškega roka bo možno uveljaviti odmerni odstotek glede na čas trajanja služenja vojaškega roka, in sicer od 0,8 do dva. Vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa nad 40 let, tudi če ni dopolnjena starost, bo bolj ugodno. Tako bo za pol leta znašalo 1,5 odstotka namesto 0,68 odstotka. Varstveni dodatek pa bo namenjen tudi upokojencem, ki še niso dopolnili 65 let. Dolžnosti preživljanja otrok pri vlogah za to pravico ne bodo več ugotavljali.
