Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, je minuli teden razburila nekatere strokovne kroge v zdravstvu. Na družbenih omrežjih je z nutricionistom in veganom Boštjanom Jakšetom, ki je maja lani odstopil iz premierjevega strateškega sveta za prehrano, upokojencem delila drzne nasvete za boljše življenje. Starejšim ljudem sta predlagala, naj s svojega jedilnika črtajo rdeče meso, mleko, jajca, maslo …, kar naj bi privedlo do manj bolezni, zdravil in trpljenja. Upokojencem svetujeta, naj se raje zadovoljijo s stročnicami, semeni, žiti, zelenjavo … "Lahko živite brez zdravil, če spremenite način življenja. Zavrnite vlogo ubogega upokojenca. Ne čakajte na zdravnike, farmacijo in državo, da vam popravlja življenje. Vi ste šef svojega zdravja," sta izpostavila v videoposnetku, ki ga je na omrežju instagram všečkal tudi premier Golob. Stroka opozarja, da so lahko posledice neustreznega prehranjevanja smrtno nevarne.
Veganska dieta je lahko škodljiva
"Odsvetovane so prehranske omejitve, torej tudi veganska dieta, ki so za takšno populacijo lahko škodljive. Pri starejših prej pomenijo nevarnost za zdravstveno škodo kot dolgoročno korist. Tveganje za energijsko ali beljakovinsko podhranjenost pri starejših je že v osnovi višje, še posebej, če govorimo o kroničnih bolezenskih stanjih, ki so pogosta v tej skupini prebivalstva. Vmešavanje politike v stroko na ta način je nevarno za zdravje starostnikov," so se na vprašanja Večera odzvali v Slovenskem združenju za klinično prehrano (SZKP) pod vodstvom Milene Blaž Kovačič. Gre za strokovno združenje, ki povezuje medicinske strokovnjake (zdravnike, dietetike, medicinske sestre in farmacevte) s področja klinične prehrane. Kot so zapisali, je cilj klinične prehrane zagotoviti optimalno prehransko strategijo posamezniku za preprečevanje razvoja motenj prehranskega stanja (prehranska podpora) ali zdravljenje teh bolezenskih stanj (prehranska terapija): "Motnje prehranskega stanja obsegajo kompleksno skupino bolezenskih stanj, ki jih opredelimo kot podhranjenost, z njimi so tesno povezana bolezenska stanja, kot so kaheksija, pomanjkanja posameznih hranil, sarkopenija in sarkopenična debelost. Med motnje prehranskega stanja v širšem smislu spada tudi debelost in njena najbolj nevarna bolezenska oblika, sarkopenična debelost."
Ukrepi klinične prehrane so zdravstveni ukrepi, ki pripomorejo tudi k učinkovitemu obvladovanju številnih kroničnih bolezni, zmanjšajo tveganje za zaplete pri operativnih posegih in pospešijo okrevanje, so dodali v SZKP. "Klinična prehrana je medicinska stroka. Njena ravnanja so podprta s kliničnimi raziskavami in znanstvenih dokazih. Področje je multidisciplinarno naravnano, zdravnik je nosilec zdravstvene dejavnosti klinične prehrane, ki sodeluje z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki na področju klinične prehrane. Pomembni so vsi, od dietetikov, do medicinskih sester, farmacevtov in drugih. Združenje se, poleg vzpostavitve stroke, ukvarja tudi z izobraževanjem ostalih medicinskih strok in zainteresirane laične javnosti. Med strokovne smernice, ki jim v klinični praksi sledijo strokovnjaki s področja za prehrano, spadajo tudi klinične smernice za prehrano in hidracijo starejše populacije ter druge smernice, ki posegajo na področje prehrane starejših, na primer potrebe po mikrohranilih (vitamini, minerali …). V primeru bolezenskih stanj pri starejših se prehranska strategija starostnika nadgradi s priporočili drugih kliničnih smernic za različna bolezenska stanja Evropskega združenja za klinično prehrano."
Potrebno je osnovno znanje medicinskih strok
Ob tem je potrebno poudariti, da se lahko prehrana posameznika njemu ustrezno načrtuje le na osnovi strokovno osnovanega prehranskega prehranskega pregleda, ki v prvi vrsti upošteva zdravje posameznika, opozarjajo v slovenskem združenju. "Pri splošnih priporočil za prehrano specifične populacijske skupine, kot so starejši, sledimo splošnim izhodiščem smernic za starejše. Za njihovo interpretacijo in sporočanje je potrebno vsaj osnovno znanje medicinskih strok, sicer so lahko navodila, kot so omenjena v video posnetku, zdravju škodljiva. Zato je stališče Slovenskega združenja za klinično prehrano enako kot stališče Evropskega združenja za klinično prehrano. Torej, nekritično sledenje veganski prehrani je za starostnike in tudi druge populacije lahko zdravju škodljivo, ker lahko ne zadosti osnovnim potrebam po mikrohranilih."
Priporočila Evropskega združenja za klinično prehrano za starejšo populacijo iz leta 2022 opredeljujejo osnovne energijske in hranilne vnose, ki so individualno prilagojene potrebam posameznega starostnika (zdrav, bolan, telesno dejaven), kar pomeni, da je priporočeni energijski vnos vsaj 30 kcal/kg telesne mase na dan, vnos beljakovin pa vsaj 1 g beljakovin/kg telesne mase na dan: "Priporočen vnos energije je višji pri telesno dejavnih starostnih in nekaterih bolezenskih stanjih; prav tako je v obeh primerih priporočen tudi višji vnos beljakovin, do okoli 2g/kg telesne mase. Pri energijskih in hranilnih vnosih je potrebno upoštevati zdravstvene dejavnike, kot je na primer delovanje ledvic, ki v starosti velikokrat popuščajo, delovanje prebavil, obseg in količino telesne dejavnosti, ali ima starostnik sarkopenijo itd. V priporočili je opredeljen tudi osnovni vnos tekočine: 1,6 do 2 litra na dan, kar je potrebno prav tako prilagoditi potrebam posameznika glede na zdravstveno stanje in telesno dejavnost. Prav tako je v smernicah poudarjeno, da se starejši populaciji priporoča na splošno raznovrstno, beljakovinsko bogato prehrano, ki naj vsebuje tudi beljakovine in maščobe iz živalskih virov. Poudarjeno je priporočilo za telesno dejavnost, vadbo za moč mišic in pomen ustrezne organizacije prehranske oskrbe."
