Zdravstvo: Neizkoriščenih ostaja dvajset odstotkov terminov

Dolgo oziroma predolgo čakanje na specialistični pregled ali ustrezen poseg je stalnica našega zdravstvenega sistema. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v septembru na prvi pregled nedopustno dolgo čakalo skoraj 75.000 ljudi, na terapevtsko-diagnostično storitev jih je nad dopustno mejo čakalo več kot 64.000. Razlog za to, da se čaka predolgo, ni le v pomanjkanju kadra in odsotnosti kazalcev merjenja učinkovitosti, temveč tudi zaradi številnih terminov, ki ostajajo nezapolnjeni, saj naročeni ne javijo, da jih ne bo. Takih naj bi bilo približno 20 odstotkov dogovorjenih terminov, je po srečanju s predstavniki zdravstvenih domov in bolnišnic pred dnevi povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Slednje želijo spremeniti, saj so na ministrstvu prepričani, da če bi bile odjave naročenih bolnikov pravočasne, bi lahko skrajšali čakalne dobe. V ta namen so pripravili protokol za urejanje čakalnih vrst, ki naj bi že v prihodnjih dneh šel v javno razpravo.Paciente želi motivirati, ne kaznovatiNa vprašanje, ali so v njem predvidene tudi sankcije za tiste, ki se ne bodo pravočasno opravičili - v smernicah zdravstvene politike za prihodnji dve leti, ki jih je Valentina Prevolnik Rupel predstavila še kot državna sekretarka, so bile zapisane -, je ministrica dejala, da "sankcije in oblastno vedenje niso moj način delovanja. Paciente želimo motivirati, jih ozaveščati in jim razložiti, kaj pomeni, če ne pridejo na termin, ko so naročeni." Zagotovo pa bo del protokola zmanjšanje stopenj nujnosti napotnic, saj so se tri stopnje izkazale za neučinkovite. Prav tako je predvideno, da bo pacient v prihodnje lahko dobil za eno bolezen le eno napotnico, kar so, po besedah Janeza Lavreta, direktorja Bolnišnice Slovenj Gradec, direktorji bolnišnic pozdravili. Dogaja se namreč, da bolnik, denimo za sladkorno bolezen, opravi tri preglede v urgentni diabetološki ambulanti pri različnih izvajalcih, kar pomeni, da je za eno storitev zasedel tri mesta, zaradi česar drugi bolniki ne pridejo na vrsto.Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je v torek prav tako gostila ministrico, je s spremembami pravil predvidela uvedbo tako imenovane napotnice do zaključka zdravljenja. Zdaj lahko zdravnik izda enkratno napotnico za posamezno diagnostiko z veljavnostjo enega leta in možnostjo podaljšanja za dve leti. Trajno napotnico - slednjo že poznajo za kronične bolezni - bo na sekundarni ali tercialni ravni zaključil specialist, ko bo zdravljenje pri njem končano. Bodo pa tako napotnico zaključili tudi, ko bosta minili dve leti od zadnje zdravstvene storitve in pacient ne bo vpisan v čakalni seznam.Petnajst občin s premalo družinskimi zdravnikiNa že omenjeni skupščini je ministrica članom pojasnila še, da v vsebino košarice storitev za zdaj ne bodo posegali. Če že, pa bodo to storili v širokem konsenzu, je zagotovila. Kar zadeva dostopnost do zdravstvenih storitev, je ministrica Prevolnik Rupel podvomila, da bi težave s pomanjkanjem družinskih zdravnikov lahko reševali z dvigom glavarinskega količnika, torej praga, nad katerim lahko ti zavračajo sprejem novih pacientov. Poudarila je, da je težava neopredeljenih pacientov težava, ki jo je treba reševati od občine do občine. In občin s tovrstnimi težavami naj bi bilo petnajst, so ugotovili s pomočjo ankete med družinskimi zdravniki. Podobno tudi pri bolnišnicah, ko gre za zdravnike, ki preko podjemnih pogodb delajo v drugih ustanovah ali pri koncesionarjih, ne vidi rešitve v prepovedih, temveč pri uporabi konkurenčnih klavzul. A morajo pred tem biti za to izpolnjeni pogoji. Merjenje efektivnih obremenitev zaposlenih je po njenem lahko prvi korak v to smer.Z direktorji javnih zdravstvenih zavodov se je ministrica pogovarjal tudi o prenovi nujne medicinske pomoči. Kriterije za vključitev v sistem satelitskih urgentnih centrov, med katerimi so geografska zastopanost, število izvedenih intervencij in število prebivalcev, za zdaj dosega petnajst zavodov. Kateri to so, ministrica ni razkrila. Je pa jasno dala vedeti, da bodo morali zdravstveni zavodi, ki se soočajo s finančno izgubo, sami ugotoviti, zakaj jo imajo, in tudi najti primerne ukrepe, da se izkopljejo iz rdečih številk. Fides: "Zaostrovanje je v prvem planu!" V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides dvomijo, da bo zdravstveni steber oblikovan do konca leta, zato od vlade pričakujejo jasen odgovor, ali se je z njimi pripravljena pogajati o predlogu aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ki so ga predlagali. A ne le pogajati, tudi izpogajati, in to do konca leta. V tem primeru so se tudi v Fidesu po tem datumu pripravljeni pogajati o plačni reformi, je po včerajšnjem srečanju pogajalcev zdravstvenega stebra povedal predsednik Fidesa Damjan Polh. Če vlada na to ni pripravljena oziroma do 1. januarja premikov ne bo, je "v prvem planu sindikalno zaostrovanje", je na vprašanje, ali se že pripravljajo na stavko, odgovoril predsednik Fidesa. Ki še pojasnjuje, da so v sindikatu predolgo čakali na konkretne rešitve. Da že kar nekaj časa čakajo na vladni odgovor na njihov predlog odprave plačnih nesorazmerij, pa tudi na odziv na predlog standardov in normativov v zdravstveni dejavnosti in za zdravstvene sodelavce v socialnem varstvu, je dodala predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič. Tudi slednja ne izključuje zaostrovanja sindikalnih aktivnosti.

Zdravstvo: Neizkoriščenih ostaja dvajset odstotkov terminov

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano