Zakon o dolgotrajni oskrbi dobil zeleno luč v parlamentu

Poslanci državnega zbora, ki so sicer že začeli parlamentarne počitnice, so danes na izredni seji po nujnem postopku obravnavali še zakon o dolgotrajni oskrbi in ga s 54 glasovi koalicijskih strank sprejeli. Proti je glasovalo 24 poslank in poslancev opozicijskih SDS in NSi. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je tudi po več kot peturni burni razpravi in očitkih opozicije ocenil, da je zakon dober in nujen.Novi prispevek najbolj deliPojasnil je, da se novi zakon osredotoča na oskrbo na domu, kjer bodo na voljo takšne storitve kot v instituciji. Vstopne točke bodo v centrih za socialno delo, dostopne tudi po telefonu. Obvezni prispevek pa bodo plačevali delodajalci, delojemalci in upokojenci po en odstotek, samostojni podjetniki in kmetje pa po dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci."Ta zakon prvič prinaša izvedljivo ureditev skrbi za tiste, ki zase ne morejo skrbeti sami. Potrebujejo ga naši dedki in babice, ne nazadnje pa ga bomo potrebovali vsi. Dolgotrajna oskrba je res zajetno področje, ki zajema širok nabor pravic in storitev, pričujoči zakon pa solidarno to ponuja vsem," je izpostavil. Drugače menijo v opozicijskih SDS in NSi. Poudarjajo, da je zakon o dolgotrajni oskrbi sprejela že prejšnja koalicija pod vodstvom Janeza Janše, katerega izvajanje je sedanja vladna koalicija zamaknila za eno leto, v tem času pa pripravila nov zakon, ki ni bistveno drugačen. Poslanec SDS Zvone Černač je tako koaliciji pripisal, da njeni motivi niso razumni, ampak jo vodi maščevalnost do prejšnje vlade. Novost pa je po njegovem uvedba prispevne stopnje, s katero se bo letno nateklo 620 milijonov evrov. Predlog poleg tega korenito posega v denarnice ljudi, tudi zaradi predvidenih doplačil, je opozoril.Za financiranje zakona bo treba po oceni ministrstva za solidarno prihodnost zagotoviti 960 milijonov evrov letno. Od tega bo državni proračun prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek pa bodo od 1. julija 2025 pridobili z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka od bruto plač, ki ga bodo plačevali delodajalci in delojemalci, pa tudi upokojenci od neto pokojnin. Ministrstvo predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov. Ker predlagana prispevna stopnja ni bila usklajena v ekonomsko-socialnem svetu, v opoziciji pričakujejo, da bo državni svet, kjer imajo socialni partnerji več predstavnikov, v tem tednu vložil veto. V opozicijskih SDS in NSi ne izključujejo niti zahteve o posvetovalnem referendumu.Zakaj centri za socialno delo in ne zdravstvena blagajna?V NSi-ju so prav tako proti dodatnemu obremenjevanju plač, je dejal Aleksander Reberšek. Ne strinjajo pa se tudi, da bodo vstopne točke v centrih za socialno delo, ne pa v enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje, kot je to določil zakon, sprejet decembra 2021. Moti jih tudi, da kmetije ne bodo mogle izvajati dolgotrajne oskrbe, medtem ko je zakon iz časa prejšnje vlade to omogočal. Janez Cigler Kralj, ki je bil v času prejšnje vlade minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in je pripravljal prejšnji zakon o dolgotrajni oskrbi, je poudaril, da so na ministrstvu v času njegovega mandata želeli omogočiti čim širši nabor izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Zdaj pa se celo koncesijski domovi za starejše bojijo za svoj obstoj, čeprav je polovica domov koncesijskih in so nepogrešljiv del javne mreže za oskrbo starejših, je opozoril.Zelo pomembna sprememba v primerjavi z zakonom iz časa prejšnje vlade je prav določitev načina financiranja, pa je prepričan poslanec Soniboj Knežak (SD). Po sprejetju zakona pričakuje še širši družbeni dogovor, koliko bomo kot država namenili za dolgotrajno oskrbo. Zdaj ta delež namreč znaša približno 1,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), evropsko povprečje je 1,7 odstotka BDP, v nekaterih državah pa znaša delež celo tri odstotke, je dejal.Minister zavrača očitke opozicijeMilan Jakopovič iz Levice se je strinjal z odločitvijo, da bodo vstopne točke v centrih za socialno delo. Dolgotrajna oskrba, kot je poudaril, ni zdravstvo in cilj pri njej ni zdraviti, ampak omogočiti čim bolj samostojno in kakovostno življenje ljudem, ki sicer potrebujejo pri tem tudi tujo pomoč. Po njegovem mnenju ne bi bilo ustrezno, da bi vstopne točke ostale v enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje, kot je predvidel zakon iz časa prejšnje vlade.Minister Maljevac je opozicijske očitke zavrnil. Dejal je, da je bil prejšnji zakon neizvedljiv, in poudaril, da je pri postavljanju novega socialnega stebra treba opredelitvi tudi financiranje. Prejšnji zakon tega ni določil natančno, ampak samo napovedal, da bo do konca leta 2025 sprejet zakon o novem obveznem prispevku. Centri za socialno delo so po njegovem primernejše vstopne točke kot enote zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), kar so preverili v pilotnem projektu. Ocenil je tudi, da kmetijska gospodarstva niso najboljši izvajalci dolgotrajne oskrbe, kar potrjujejo tudi izkušnje iz sosednje Hrvaške.Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2024, postopno kot pravice prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek. Prispevek za dolgotrajno oskrbo pa bomo začeli plačevati s 1. julijem 2025. 1. januar 2024: uvedba oskrbovalca družinskega člana 1. januar 2025: v centrih za socialno delo se bodo vzpostavile vstopne točke za ocenjevanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe 1. julij 2025: dolgotrajna oskrba na domu, e-oskrba in začetek plačevanja novega socialnega prispevka 1. december 2025: dolgotrajna oskrba v institucijah in možnost koriščenja denarnega prejemka

Zakon o dolgotrajni oskrbi dobil zeleno luč v parlamentu

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano