Za volan le popolnoma trezni?

Državni zbor je brez glasu proti sprejel resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, ki bo veljala prihodnjih sedem let. Z njo naj bi dosegli, da na slovenskih cestah do leta 2030 ne bo umrlo več kot 50 ljudi in se v prometnih nesrečah ne bo hudo poškodovalo več kot 400 ljudi. Resolucija sledi Viziji nič, kar pomeni nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč do leta 2050. Slovenske ceste na leto terjajo okoli 100 smrtnih žrtev, lani 85.Dokument za dosego cilja navaja razne ukrepe. Med njimi je ukrep, ki predvideva znižanje mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi na 0,0. Zdaj ta meja velja samo za mlade voznike. Če bi ukrep uzakonili, bi se pridružili Češki, Madžarski, Romuniji in Slovaški.NSi: Prava pot je več preventivnih akcijAli obstaja politična volja za ta korak? Iz Levice sporočajo, da podpirajo vsa prizadevanja za večjo varnost v prometu. Med drugim tudi znižanje mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi na 0,0. V Novi Sloveniji pravijo, da so besedilo resolucije podprli, saj se zavzemajo za zmanjšanje števila smrtnih žrtev in težko poškodovanih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah. Niso pa naklonjeni uvajanju večje represije in nesorazmerne poostritve kaznovalne politike. Pri tem pa navajajo: "Primerljive študije evropskih držav, ki so uvedle izjemno strogo kaznovalno politiko in znižanje mejne vrednosti koncentracije alkohola v krvi voznikov na 0,0, kažejo, da se varnost v cestnem prometu v teh državah ni bistveno izboljšala. Po naši oceni je prava pot več preventivnih akcij in ozaveščanje ljudi o neprimernosti pitja alkohola pred in med vožnjo."V SD odgovarjajo, da je varnost v prometu bistvena, in se zavedajo, da je zloraba alkohola velik krivec za nesreče v prometu, vendar konkretnega zakonskega predloga ni v proceduri. Zato bodo zavzeli stališče, ko bo predlog na mizi.Iz Gibanja Svoboda pojasnijo, da imajo ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola ali drog. Se pa zavedajo, da tovrstne rešitve zahtevajo širšo razpravo, vključevanje čim večjega števila predstavnikov zainteresirane laične in strokovne javnosti ter analizo primerov dobrih praks iz tujine. In še: "Zato se vsekakor velja o znižanju mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi na 0,0 pogovarjati in odpreti širšo razpravo. Do posameznih zakonodajnih rešitev in predlogov se bomo opredeljevali takrat, ko bodo ti – v skladu z vsem prej naštetim – oblikovani." V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pa izpostavijo, da resoluciji ne bodo nasprotovali.Izrinili smo disko nesrečeIn kaj pravijo drugi sogovorniki na to, da se vozniki poslovijo od alkohola, in kaj bi bilo treba še postoriti? Robert Štaba, ustanovitelj in predsednik Zavoda Varna pot odgovori: "S številnimi smiselnimi ukrepi za mlade voznike, med katerimi je tudi ničelna toleranca do alkohola, smo izrinili tako imenovane disko nesreče s seznama črnih vikendov na slovenskih cestah. Če je pozitiven učinek prepoznan v družbi, zakaj podobni ukrepi ne bi veljali tudi za nas, ostale voznike? Imamo pa v naši družbi pred tem nedvomno temeljni izziv, da alkohol ni opredeljen kot primarni vzrok nastanka prometne nesreče." Z njim se strinja direktor Zavoda Vozim David Razboršek in doda, da bi morali vzporedno še onemogočiti vračilo vozniškega dovoljenja pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da voznik, ki je vinjen zagrešil hujši prekršek v cestnem prometu, zaprosi za predčasno vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja. S tem pa omogočimo večje tveganje, da tak voznik znova vinjen sede za volan.Policija: pristop je treba uzakonitiIz policije uvodoma sporočajo, da pozdravljajo že samo sprejetje resolucije, ki zavezuje državo in različne deležnike, da izvršijo določene aktivnosti, ki bodo vplivale na varnost na cestah. Podobno pravijo na Agenciji za varnost prometa (AVP) in še pridajo, da so veseli dejstva, da je bila resolucija sprejeta brez glasu proti. Glede 0,0 alkohola v prometu poudarjajo, da moramo ozavestiti, da varne meje pitja alkohola ni. Že prvi popit kozarec alkoholne pijače namreč vpliva na zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Zato na AVP zagovarjajo ničelno toleranco do alkohola v prometu."Pogosto radi poudarimo, da imamo že sedaj v zakonodaji veliko dobrih učinkovitih ukrepov za izboljšanje stanja na področju vožnje pod vplivom alkohola, ki pa jih je treba izvajati dovolj restriktivno. To, da je v resoluciji predvideno znižanje dovoljene stopnje alkohola v organizmu na 0,0 za vse udeležence cestnega prometa, pomeni signal, da je vožnja pod vplivom alkohola nesprejemljiva. In to lahko pomaga. Seveda pa je treba takšen pristop uzakoniti," pravijo na policiji in pripomnijo, da je najpomembnejše, da se kot družba in posamezniki zavedamo nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. "Če bomo to dosegli, ne bo tako pomembno, kaj piše v zakonu, saj bo vsak udeleženec cestnega prometa naredil vse, da se to ne bi zgodilo."AMZS: Smo v dvomihErik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS, uvodoma pove, da alkohol ne sodi za volan oziroma v promet. "Smo pa v dvomih, da bi popolna prepoved alkohola doprinesla k izboljšanju prometne varnosti." Kot še nadaljuje, alkohol v Sloveniji ni problem le z vidika prometne varnosti, temveč je širši družbeni problem s širokim spektrom negativnih posledic za številne posameznike in družbo kot celoto. Po njegovih besedah bomo problem alkohola v prometu rešili, ko se bomo te problematike lotili celovito."Tako kot glede drugih kršitev prometne zakonodaje tudi glede vožnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc v AMZS menimo, da je bolj kot sprememba zakonodaje pomembno njeno izvajanje," še pravi Logar in prida, da sankcije, ki so predpisane, kot so višina glob in kazenske točke, so že sedaj stroge. "Znova izpostavljamo, da je težava v nadzoru, saj je kontrol (pre)malo, posledično je tudi verjetnost, da bodo policisti kršitelje sankcionirali, majhna. Tega se zagotovo zavedajo tudi vozniki, ki pijani ali pod vplivom prepovedanih substanc sedejo za volan in pričakujejo, da jih ne bo nihče ustavil in sankcioniral. Poleg nadzora pa je seveda zelo pomembno tudi ozaveščanje in izobraževanje o škodljivih posledicah alkohola ne le v prometu, temveč tudi na drugih področjih." Čas bo pokazal na ključne ukrepe Resolucijo sta zasnovala ministrstvo za infrastrukturo in AVP skupaj s ključnimi deležniki na področju prometne varnosti. Z omenjenega ministrstva pravijo, da na podlagi resolucije se že pripravljata akcijski načrt za doseganje ciljev in spremljanje kazalnikov. Ključno je spremljanje, preučitev in razumevanje vzrokov za nastanek prometnih nesreč ter posledično hiter in učinkovit odziv za zmanjšanje le teh. Čas pa bo pokazal, kateri od ukrepov bodo imeli ključno vlogo pri izboljšanju prometne varnosti. Podvojitev hitrih testov na droge Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa predvideva uvajanje ukrepov za manjšo hitrost, denimo širitev območij z najvišjo dovoljeno hitrostjo 30 kilometrov na uro in območij umirjenega prometa, predvsem v okolici šol, vrtcev, vozlišč javnega potniškega prometa in v naseljih. V njem je med drugim zapisan še predlog uvedbe glob za vožnjo po reševalnem pasu. Prav tako predvideva povečevanje nadzora z večjim številom izvedenih testov na droge v prometu. Cilj je v petih letih podvojiti število opravljenih hitrih testov na droge. Omenja tudi preučitev možnosti za dvig regresnega zahtevka zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola ali prepovedanih drog s 13.560 evrov na 130.000 evrov. Kot pojasnijo iz Zavarovalnice Triglav, bi to pomenilo, če bi zavarovalnica oškodovancu izplačala odškodnino npr. v višini 140.000 evrov, bi lahko uveljavljala regresni zahtevek od povzročitelja v višini 130.000 evrov namesto sedanjih 13.560.

Za volan le popolnoma trezni?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano