Vsak tretji učenec se sploh ne bi več rad učil matematike, starši pa doma ogromno pomagajo učencem

Naši učenci obvladajo matematiko podobno kot učenci iz Srbije, Belgije, Madžarske, Portugalske, ZDA, Slovaške, Italije, Armenije ali Albanije, prehitevajo pa jih otroci iz Singapurja, Tajvana, Južne Koreje, v Evropi pa iz Litve, Poljske, Irske, Romunije, Latvije, Nizozemske Norveške, Češke, Švedske Bolgarije, Finske, Nemčije, Danske. V naravoslovju so v nekoliko boljši družbi s Švedi, Američani, Irci, Norvežani, Danci, Novozelandci, medtem ko so v znanju naravoslovja poleg azijskih tigrov boljši še v Angliji, na Poljskem, Finskem in v Litvi. Slovenski učenci so v mednarodni primerjavi znanja Timss 2023 tako pri matematiki kot naravoslovju še vedno nad povprečjem drugih držav, a trendi kažejo, da njihovo znanje v primerjavi s prejšnjimi leti pada. Prav slednje vzbuja skrb, saj se trend padanja v znanju kaže v več primerjavah znanja, na povsem različnih področjih, ki so jih strokovnjaki v zadnjem času vzeli pod drobnogled.Sklepanje je šibko področjeSlovenija je po dvajsetih letih naraščajočih trendov znanja od leta 1995 do 2015 prvič doživela padec v znanju četrtošolcev na raven iz leta 2011, tako v matematiki kot v naravoslovju, v primerjavi z zadnjim merjenjem, v katerem je sodelovala naša država, so matematični dosežki padli za šest točk oziroma eno odstotno točko, naravoslovni pa za 17 točk oziroma tri odstotne točke in pol. Države se med seboj zelo razlikujejo, recimo zelo uspešni sta Švedska in Anglija, katerima dosežki rastejo, znanje finskih učencev - s Finci smo vedno zelo radi primerjali naš šolski sistem - pa prav tako upada, je izpostavila Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta, nacionalna koordinatorka primerjave Timss. Zanimiva je primerjava dosežkov po spolu - medtem ko so v naravoslovju razlike v znanju med deklicami in dečki ostale enake, so pri matematiki narasle v prid dečkom, trend njihovega znanja gre navzgor, medtem ko pri deklicah upada.Kaj slovenski otroci znajo in česa ne? Pri matematiki približno na enaki ravni obvladajo naloge s področja podatkov in verjetnosti, števil in geometrije, medtem ko jim je pri naravoslovju bližje neživa narava, manj pa vedo na področjih žive narave in ved o Zemlji. "Sklepanje je najšibkejše in izstopajoče šibko področje," poudarja koordinatorica slovenske raziskave. V preizkusu so preverjali tudi znanje učencev o ohranjanju okolja, kjer so dosežki slovenskih učencev malenkost slabši od skupnega naravoslovnega dosežka, vendar še vedno nad mednarodnim povprečjem. Tudi stališča slovenskih otrok, tokrat so jih preverjali prvič, niso visoka. Da zelo cenijo ohranjanje narave, jih je odgovorilo 57 odstotkov, je izpostavila Barbara Japelj Pavešić in dodala, da očitno nič ne odstopamo navzgor, čeprav imamo tako "zeleno državo".Matematika "ni zanimiva"Medtem ko imamo po mnenju učencev v Sloveniji šole z zelo malo težavami, pa učitelji zelo slabo ocenjujejo urejenost šol, po njihovem mnenju so manj varne in urejene kot drugje po svetu, nižjo oceno so varnosti šol dali le še japonski učitelji. Najbolj kritični so do učencev in njihovega vedenja, češ da se grdo obnašajo. "Drugje učitelji učence bolj pohvalijo," pravi koordinatorica slovenskega dela raziskave. Podobno kritični so slovenski ravnatelji, prepričani so, da si učenci ne prizadevajo dovolj za akademsko uspešnost, da so starši premalo vključeni v šolske dejavnosti in v motiviranje otrok za doseganje visokega znanja, kritični so tudi do učiteljev in njihovih sposobnosti, da navdušijo učence. Ravnatelji v tujini vse tri skupine bolj pohvalijo.Mednarodna primerjava je še pokazala, da imamo pri nas zelo malo ur pouka v primerjavi z drugimi šolami, čeprav število ur pouka ni povezano z dosežki učencev, vendarle pa učitelji pogosto poročajo, da pri poku ne morejo obdelati vse snovi v učnih načrtih, kar nakazuje, da je določenih ur kljub vsemu mogoče premalo. Pri matematiki učenci tudi v veliki meri še niso predelali snovi, ki so jo preverjali na preizkusu, slovenski otroci se v četrtem razredu v nasprotju z drugimi še ne učijo ulomkov, decimalnih števil – slednje se učijo šele v šestem razredu – kotov in ploščine, pri naravoslovju pa še ne slišijo nič na primer o prehranjevalnih verigah. Prav tako je spet upadla naklonjenost do učenja. Največji je padec pri prepričanju, da je "matematika zanimiva za poučevanje", vsak tretji učenec pa se matematike sploh ne bi več rad učil.Starši morajo razlagati snovVsak dan oziroma vsaj tri- do štirikrat na teden polovica staršev doma pomaga svojim otrokom, kar je "ogromno", in kar 80 odstotkov jih redno ali občasno doma otrokom tudi razlaga snov. Socialnoekonomski status je tudi tokrat pokazal, da imajo otroci iz družin z višjim statusom prednost. Še več podrobnih podatkov in analiz bo znanih v prihodnjih mesecih. V tujini učitelji učence bolj pohvalijoLogaj napoveduje spremembe Da so tudi po osmih letih od zadnjega preverjanja Timss pri nas dosežki učencev nad mednarodnim povprečjem, je znanje slovenskih četrtošolcev pohvalil minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. A je zaznati trend padanja dosežkov, po njegovih besedah pa sta pomenljiva tudi podatek o priljubljenosti določenih šolskih predmetov in motivacija zanje. Veliko vlogo pri slabših rezultatih Logaj vidi v pojmovanju pomena znanja v družbi in prepoznavanju pomena učiteljskega poklica in "odnosa družbe do znanosti". Dodatno pozornost bodo poleg prenove učnih načrtov na ministrstvu namenili izvedbi pouka, prenovljen je tudi razširjen program osnovne šole, a vsi ti ukrepi ne bodo dovolj, da "obrnemo trend", je prepričan minister, ki je napovedal tudi spremembe glavnih zakonov na področju vzgoje in izobraževanja.

Vsak tretji učenec se sploh ne bi več rad učil matematike, starši pa doma ogromno pomagajo učencem

Franja Žišt

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano