Evropa se sooča s pogostejšimi in intenzivnejšimi vročinskimi valovi. Segrevanje in njegovi močnejši učinki na starajoče se skupine izpostavljajo večji del prebivalstva toplotnemu stresu, zlasti v južni, zahodni in srednji Evropi. Poleti 2022 so v Evropi pripisali med 60.000 in 70.000 prezgodnjih smrti prekomernemu ogrevanju, vročinskim valovom. Tveganja zaradi vročine za splošno prebivalstvo so v južni Evropi že na kritični ravni. To so glavna sporočila poročila Evropske agencije za okolje, ki pri tem ocenjuje, da je Evropa na novo vročinsko realnost slabo pripravljena. Najbolj se segreva južna Evropa, med ogroženimi državami, pa je tudi Slovenija. Ta se namreč segreva hitreje od evropskega povprečja, Evropa pa se segreva hitreje od globalnega povprečja. Evropa tudi zaostaja s prilagoditvami, predvsem v urbanih okoljih, kjer je pregrevanje v času vročinskih valov za nekaj stopinj višje kot na podeželju, poleg tega se v mesta seli vse več ljudi. Po podatkih OZN je leta 1950 v mestih živelo 29,1 odstotka vsega prebivalstva. Ta delež se je do leta 2010 dvignil na 50,6 odstotka in po napovedih naj bi do leta 2050 v urbanih okoljih živelo že 68 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva.
Najšibkejši najbolj ogroženi
Zdravju so najbolj nevarni dolgotrajni vročinski valovi, ki jih vremenoslovci napovedujejo v prihodnjih dneh in ko tudi ponoči temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija, kar pomeni, da si tudi ponoči telo ne ohladi. Na NIJZ zapišejo: "Najbolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja; osebe s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, osebe s sladkorno boleznijo, z obolenji ledvic, osebe z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil." Med bolj ogroženimi so ljudje s socialno-ekonomskimi problemi, torej z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, ljudje, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov. Ljudje, ki so dodatno izpostavljeni onesnaženemu zraku ali imajo slabše bivalne razmere: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo ter delavci, ki delajo na prostem. Večja nevarnost velja tudi za prebivalce mest."
Kakšne težave povzroča vročina
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa:
- kožne izpuščaje
- vročinske krče
- vročinsko izčrpanost
- omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti
- vročinsko kap
Pozorni na najšibkejše
Na NIJZ zato svetujejo umik v hladnejše prostore in omejevanje fizične aktivnosti, aktivnosti na prostem pa naj bodo omejene na jutra in večere. Hrana naj bo lahka in v več obrokih: "Nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih. Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu."
Opozorila veljajo tudi za turiste na jadranski obali. Hrvaški hidrometeorološki zavod je za danes zaradi visokih temperatur izdal oranžno vremensko opozorilo za reško, splitsko in dubrovniško območje. V sredo bo za to območje zaradi nevarne vročine veljalo rdeče vremensko opozorilo. Zelo velika nevarnost bo zaradi izjemno visokih temperatur na jadranski obali veljala tudi v četrtek.
Na novo realnost Sredozemlja se po poročanju britanskega časnika The Guardian že odzivajo trendi v turizmu, zaradi visokih temperatur naj bi se turisti že pričeli izogibati najbolj udarnim sredozemskim lokacijam. A to je nova realnost, pravijo klimatologi, ki naštevajo rekord za rekordom - minuli mesec je bil po celem svetu najtoplejši zabeleženi junij doslej, še več, od junija lani je vsak mesec podrl svoj temperaturni rekord.
