Na spletni Platformi Sveta Evrope so angleški prevod basni s spremnim pojasnilom vlade objavili v torek. Gre za odgovor na prav tako na tej platformi objavljeno izjavo Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki je maja opozorilo, da je basen po vladni depeši nova zvrst diskreditacije novinarjev.
Kot v daljšem pojasnilu, priloženem k prevodu basni, navaja vlada, je za razumevanje premierjeve basni treba prebrati celoten zapis in ne le posameznih delov, iztrganih iz konteksta. Da bi razumeli kontekst, pa je treba najprej razumeti specifičnosti slovenske medijske krajine.
Kot v dopisu še navaja vlada, je bilo že v obvestilu, ki ga je Svetu Evrope poslal Urad vlade za komuniciranje, pojasnjeno, "da so slovenski mediji zelo nagnjeni v levo stran političnega prostora, v veliki meri celo na radikalno levico".
Med drugim v dopisu vlada pojasnjuje, da je Janša s svojim pisanjem izpostavil medijske monopole (koncentracijo medijev), svobodo interneta (internetno nevtralnost) in druga popolnoma legitimna vprašanja, ki zadevajo Slovenijo in preostali svet, ter pozval k razpravi o medijski svobodi.
Premierjev poziv k razpravi o teh vprašanjih, četudi je bil provokativen, ne more biti grožnja ali celo izražanje prezira do demokratične družbe, je zapisala vlada. Prav nasprotno, pomeni lahko le, da v Sloveniji obstajata interes in volja za razpravo o prihodnji demokratični regulaciji medijev, v kateri bi sodelovali vsi deležniki.
"Če se boste poglobili v celotno besedilo, boste ugotovili, da njegova rešitev težave presenetljivega pomanjkanja pluralnosti in očitne politične pristranskosti v slovenskih medijih ni finančni ali ekonomski napad na konkretne medije," med drugim piše v pojasnilu. Njegovo sporočilo je, da je rešitev prosti trg in konkurenca na področju medijskega lastništva, ki je pomembnejše kot katerikoli drug vidik družbe, pojasnjuje vlada.
Med drugim v spremnem besedilu k prevodu basni še poudarja, da je svoboda izražanja osnovna človekova pravica, ki jo ščitijo mednarodne konvencije, ustava RS in nenazadnje zakoni o medijih, RTV in STA. To vključuje tudi pravico do mnenja ter sprejemanja in posredovanja informacij brez vmešavanja oblasti. Predlog nove medijske zakonodaje, ki je v javni razpravi, mora slediti tem mednarodno zagotovljenim standardom. Te svoboščine ščiti ne le slovenska ustava, ampak tudi mednarodni dogovori. Ta ista zaščita, ki zagotavlja svobodo medijev, pa omogoča premierju in tudi drugim članom vlade, da svobodno izražajo svoja politična stališča, med drugim piše v pojasnilu.
Negativna kritika posameznega novinarja ali medija s strani premierja še ne pomeni avtomatično napad ali poseg v svobodo medijev, meni vlada. Pri tem še izpostavlja, da indeks medijske svobode, ki jo vsako leto objavi nevladna organizacija Novinarji brez meja, Slovenijo letos uvršča na 32. mesto, kar je dve mesti višje kot lani.
