Vlada je sprejela predlog novele zakona o službi v Slovenski vojski, o kateri bo zdaj odločal še državni zbor po skrajšanem postopku. Pri tem pa še naprej ostaja nerešeno vprašanje plačila za čas pripravljenosti, opozarjajo v Sindikatu vojakov Slovenije (SVS) in v Sindikatu ministrstva za obrambo (SMO). Kot smo že poročali, dobijo vojaki za čas pripravljenosti na straži ali pri varovanju državne meje plačilo v višini 50 odstotkov urne postavke, sami pa menijo, da bi morali dobiti za ta čas plačilo v višini celotne urne postavke. Tako je leta 2021 odločilo tudi sodišče EU, ki je razsodilo, da se ves čas, ko je vojak pripravljen na delovnem mestu ali določenem kraju, šteje v delovni čas. Na podlagi tega je v primeru tožbe pripadnika Slovenske vojske temu pritrdilo tudi Vrhovno sodišče, omenjeni vojak pa je iztožil razliko do celotne urne postavke. Posledično je že 1500 pripadnikov Slovenske vojske vložilo tožbe, s katerimi želijo, da jih delodajalec poplača za pretekla leta.
Sindikat: Gre za zavajanje
Vlada v sporočilu za javnost omenjeno odločitev sodišča EU navaja zgolj pri predlaganih spremembah v zvezi z delovnim časom vojakov v času povišane pripravljenosti, kar pa ni tisto, kar so zahtevali v sindikatih. "Uredili so stanje v obdobju povišane pripravljenosti, česar pa v Sloveniji nismo imeli od osamosvojitvene vojne. Hkrati razglašajo, da so rešili situacijo za vse zaposlene v vojski," je ogorčen predsednik SVS Gvido Novak, ki meni, da vlada s takšnimi sporočili zavaja javnost. V predlogu novele zakona je bil sprva predviden še člen, ki bi uredil tudi vprašanje delovnega časa med opravljanjem stražarske službe. V njem je bilo med drugim navedeno, da se med opravljanjem stražarske službe pripravljenost za delo šteje v delovni čas. A je ta člen izginil iz predloga, ki so ga potrdili na vladi. Minister za obrambo Marjan Šarec, ki je še pred časom javno napovedal, da bo novela uredila tudi vprašanje straže, ni bil prisoten na tiskovni konferenci po seji vlade, na kateri bi lahko dodatno pojasnil razloge za potrditev predloga novele.
Pogodba o zaposlitvi in izobraževanju
Eden od namenov zakona naj bi bil povečanje zanimanja za vojaški poklic, so ob tem zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade. To bi skušali doseči tudi z možnostjo za zaposlitev vojakov s končano osnovno šolo ob pogoju, da posameznik s končano osnovno šolo ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi sklene tudi pogodbo o izobraževanju ob delu za pridobitev srednje poklicne oziroma srednje splošne ali srednje strokovne izobrazbe.
Še enkrat pisali predsednici Evropske komisije
Sindikata sta v zvezi s problematiko že pred časom pisala tudi predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in predsedniku vlade Robertu Golobu. Tudi Šarca so pred desetimi dnevi še enkrat pozvali na pogovor, saj da zadev z njegovim pooblaščencem, državnim sekretarjem Rudijem Medvedom ne morejo reševati, a odgovora ministra niso dočakali. Zato so se v sindikatu odločili, da še enkrat pišejo Ursuli von der Leyen. Od EK so tudi prvič prejeli odgovor, ki pa po njihovem mnenju ni zajel poslanih pritožb v celoti. V novem pismu med drugim izpostavljajo določbe členov veljavnega zakona o obrambi, ki urejajo stražo in pripravljenost za delo, saj so po njihovem prepričanju v nasprotju z evropsko zakonodajo. "Ponavedenih členih zakona o obrambi lahko pripadniki SV delajo 7 dni skupaj nepretrgoma 24 ur na dan," izpostavljajo v sindikatu in predsednico Evropske komisije vnovič pozivajo k ukrepanju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
