Ena najbolj zanemarjenih stavb v središču turističnega Portoroža bo 19. decembra na dražbi. Mimoidoči to vilo že leta prepoznavajo po zaprtih polknih, razpadajoči fasadi in vedno bolj klavrni podobi, ki je danes le še bled spomin na nekdanji sijaj ene najlepših portoroških rezidenc.
Zgrajena je bil leta 1920, v času Avstro-Ogrske je bila znana kot Casa del Sal oziroma hiša soli, kasneje je v njej dolgo deloval sedež uprave podjetja Droga, nato pa jo je občina spomladi leta 2009 prodala Gašparju Gašparju Mišiču. Stavba meri 736 kvadratnih metrov, njena bogato okrašena fasada in detajli so jo dolga leta uvrščali med arhitekturne dragulje Portoroža. Danes nekdanja lepotica živi zgolj na starih fotografijah.
Propadli načrti o hotelu in padec vrednosti
Na dražbi bo izklicna cena postavljena pri 1,845 milijona evrov, kar je opazno manj od zneska, ki so ga zanjo leta 2018 odšteli njeni zadnji lastniki - švicarska družba s kitajskim kapitalom Kylin Prime Group, ki jo je vodil Kai Dai. Vila je takrat prešla v njihove roke za 4,3 milijona evrov, ko so jo kupili od Gašparja Gašparja Mišiča. Slednji je zanjo imel celo ambiciozne načrte: v stavbi naj bi uredil hotel, turistični projekt pa je sprva zanimal tudi Daia.
A zgodba se je hitro obrnila. Kitajec je izginil iz javnosti, podjetje je končalo v izvršbi, vila pa je ostala brez vsakršnega nadzora in vzdrževanja. Njeno stanje danes govori samo zase: razbita stekla, poškodovana ograja, odpadajoč omet. Bližnji stanovalci že več let opozarjajo in se pritožujejo, da se v notranjosti vile zbirajo narkomani in brezdomci.
Vila stoji sredi nekdaj čudovitega parka, velikega približno 2000 kvadratnih metrov, v katerem rastejo zaščitena drevesa, a je ta danes podoben zaraščeni goščavi. Eden od dveh pomožnih objektov je celo v lasti občine, prav ta pa je, kot je razbrati na družbenem omrežju skupine Gibanje Portorož, največja ovira za morebitnega kupca. "Dokler bo črpalka za fekalije z rezervoarjem na vrtu zraven hiše, zaradi česar smrdi daleč naokoli, vila ne bo vredna nič," se glasi eden od zapisov, v katerem je tudi poziv: "Najprej premaknite črpališče fekalij, nato pa prodajajte hišo."
Se bo našel kupec z vizijo?
Ima pa vila še en pomemben status: razglašena je bila za kulturni spomenik. To pomeni, da je vsaka prenova mogoča le s soglasjem zavoda za varstvo kulturne dediščine; kar je po eni strani zaščita, po drugi pa dodatno breme za investitorje. Med domačini je slišati, da naj ne bi bila zaščitena le zunanja fasada, temveč tudi notranjost.
Kljub omejitvam in težavam, ki so se nakopičile nad nekdanjo Caso del Sal, se domačini zavedajo, da vila ponuja izjemen potencial. Tako razmišlja tudi dober poznavalec nepremičninskega trga v Piranu in Portorožu Daniel Lovšin, direktor piranske agencije Casabela nepremičnine. Po njegovem mnenju bi bila vila idealna bodisi za butični hotel, podoben bližnjemu Hotelu Marko, ki je med tujimi turisti izjemno priljubljen, bodisi kot reprezentančen javni objekt, če bi jo odkupila občina.
Glede realne tržne vrednosti Lovšin meni, da izhodiščna cena na dražbi pomeni približno 2400 evrov za kvadratni meter. Ocenjuje, da je dejanska vrednost propadajoče vile od 2,2 do 2,5 milijona evrov, a hkrati opozarja, da bo treba objekt in njegovo okolico v celoti sanirati. "Sanacija je popolna neznanka - tudi zato, ker je objekt spominsko zaščiten. Postavlja se tudi vprašanje, ali je objekt mogoče sploh razširiti, vsaj na zadnji strani. Pričakovati je stroške do 2,5 milijona evrov za celovito obnovo," dodaja.
Tujci iščejo avtentičnost
V središču Portoroža stoji še ena zapuščena vila - Vila Maria, znana tudi kot Vila Reinländer, le streljaj od Hotela Marko in Grand Casina Portorož. Zgrajena je bila konec 19. stoletja kot letna rezidenca avstro-ogrskega generala Wilhelma von Reinländerja.
Daniel Lovšin pojasni, da je bila v njej nekoč podružnica osnovne šole s štirimi razredi. "Imeli smo najlepši vrt, kar si jih otroci lahko želijo," se spominja, saj je šolo obiskoval tudi sam. Kasneje je stavbo odkupil Casino in vanjo postavil igralne aparate, čez čas pa jo je prodal zasebniku. Od takrat dvonadstropna neoklasicistična vila z velikim vrtom sameva. "Tako je že vsaj petnajst let," pravi Lovšin. A njena lega bi bila kot nalašč za butični hotel, podoben sosednjemu Hotelu Marko. "Tujci, ki pridejo k nam, bodisi na dopust bodisi kupovat nepremičnine, iščejo avtentičnost. Ljubše so jim stare hiše, ki imajo svojo zgodbo, kot pa ultra moderne vile in hoteli," je jasen Pirančan.
Na vprašanje, ali je realno pričakovati kupca z vizijo, ki bi zgradbo obudil k življenju, je Lovšin kratek: "Če ima nekdo pod palcem pet ali šest milijonov, gotovo." Ali se bo ta nekdo dejansko našel, pa bo znano čez dobra dva tedna, ko bo po podatkih spletnega portala TOP dražbe potekala elektronska dražba, varščino pa bo treba vplačati tri delovne dni prej.
Zidarjeva vila v Fiesi več ne sameva
Dela na nedokončani vili v Fiesi, ki je pripadala nekdanjemu direktorju gradbene družbe SCT Ivanu Zidarju in je bila na dražbi prodana po izklicni ceni 1,5 milijona evrov edinemu dražitelju, ljubljanskemu podjetju Sapore Vapum, v lasti švicarskega podjetja Ferba, so se že začela, nam je še povedal Lovšin.
Na prvem poskusu prodaje marca letos je bila izklicna cena postavljena pri 1,85 milijona evrov. Takrat se je sicer pojavil interesent, vendar se za nakup ni odločil. Majske javne dražbe nato ni bilo, saj nihče ni vplačal varščine; izklicna cena je bila tedaj znižana na 1,7 milijona evrov.
