Varčevanje ob visoki inflaciji: Banke so pri obrestih še skope

Ena od slovenskih poslovnih bank, UniCredit, ima za svoje nove komitente akcijsko ponudbo, pri kateri varčevalcem ponuja dvoodstotno letno obrestno mero, pa še to v primeru, če pri njih odprejo osebni račun oziroma točno določen paket. Ob tem pa je še omejitev, da je lahko njihova depozitna vloga največ 100 tisoč evrov. Dvoodstotno obrestno mero je mogoče najti tudi pri drugih bančnih institucijah, konkretno pri Delavski hranilnici za njihovo pokojninsko varčevanje, katerega ročnost pa je 15 let ali več. Pri NLB pa je pri depozitih s spremenljivo obrestno mero, vezano na trimesečni Euribor, za njihov trenutno najboljše obrestovan depozit mogoče prejeti okrog 1,35 odstotka letno. A vse to so v primerjavi z dejstvom, da je trenutna inflacija v Sloveniji deset odstotkov, zanemarljivo nizke obrestne mere, itak pa večina depozitov sploh ni obrestovanih, a na srečo se zadnjih nekaj mesecev tudi ležarin oziroma negativnih obrestnih mer na visoke depozite ne plačuje več.Obseg depozitov se še povečujeVse skupaj ni pretirano presenetljivo, če vemo, da imajo slovenske poslovne banke še vedno veliko depozitov. Tako prebivalstvo kot pravne osebe imajo namreč v bankah skupaj naloženih okrog 34 milijard evrov, od tega prebivalstvo dobrih 25 milijard evrov. To pomeni, da poslovne banke ne potrebujejo dodatnih depozitov in zanje v tem trenutku še niso pripravljene plačevati večjih obresti. Prav tako pa odgovori bank, ki smo jih prejeli, nakazujejo, da se sicer bodo (depozitne) obrestne mere začele povečevati, a banke ne bodo preveč hitre ali radodarne pri tem. Po drugi strani pa so se obrestne mere na (stanovanjska) posojila že pričele zviševati, sploh tista s spremenljivo obrestno mero, saj v zadnjih mesecih občutno raste tudi vrednost Euriborja. Velja še opozoriti, da je izplačilo nad 1000 evrov letnih bančnih obresti obdavčeno 25-odstotno, a tolikšne obresti ima zgolj peščica oziroma nekaj tisoč bančnih varčevalcev.V Delavski hranilnici klasične depozite trenutno obrestujemo z obrestno mero do 0,3 odstotka, pričakovanja glede nadaljnje rasti depozitne obrestne mere ECB pa nakazujejo, da bo v prihodnje prišlo do dviga tako kreditnih kot depozitnih obrestnih mer. Neto prirast vlog nebančnega sektorja v hranilnici v zadnjih mesecih in v celotnem letu 2022 še vedno ostaja pozitiven, in do konca avgusta so vloge v naši hranilnici porasle za 0,3 odstotka, tako da skupni znesek vlog nebančnega sektorja znaša 1,82 milijarde evrov, pojasnjujejo pri Delavski hranilnici. V NLB pa dodajajo, da spremljajo razmere na medbančnih trgih in glede na aktualna gibanja prilagajajo svojo obrestno politiko. Trenutno imamo v ponudbi varčevalne produkte z nespremenljivo obrestno mero in tudi s spremenljivo. Ta je sestavljena iz vrednosti ali enomesečnega ali trimesečnega Euriborja plus pribitek, odvisno od vrste in dobe varčevanja, navajajo v NLB. V skupini NLB so se depoziti strank v prvem polletju sicer povečali za kar devet odstotkov ali za 1,51 milijarde evrov ter so bili v skupni številki 19,15 milijarde evrov. A glavnino, 981,4 milijona evrov, je prispevala pripojitev N Banke ali nekdanje slovenske podružnice ruske Sberbank. Brez N Banke se je obseg posojil v enakem obdobju povečal za 528,9 milijona evrov, pretežno zaradi sezonske komponente, socialnih transferjev in dviga pokojnin.Kaj bo prinesla krizaToda v Sloveniji je aktualna letna inflacija deset odstotkov, kar pomeni, da še tako privlačen depozit, tudi dvoodstotno obrestovan, ne more zagotoviti realne vrednosti vašega depozita. Upati je, da nas bo visoka inflacija v letu ali dveh zapustila, pa tudi, da bodo poslovne banke svojo depozitno ponudbo kmalu prilagodile z višjimi obrestnimi merami na bančne depozite. Napovedovana prihajajoča kriza, ko bo v bankah verjetno tudi vse manj presežkov depozitov, pa jih bo tudi prisilila v boj za depozite in zvišanje obrestnih mer zanje.Alternative Alternativa depozitom za ohranjanje realne vrednosti denarja so lahko tudi druge naložbe, kot so recimo državne ali podjetniške obveznice, slovenske državne obveznice prinašajo že nad triodstotne donose, pa delnice, elitne slovenske borzne delnice, kot so Krka, Telekom Slovenije, Petrol, Cinkarna Celje, Luka Koper, Zavarovalnica Triglav ali Sava Re, prinašajo po plačilu davka štiri-do petodstotne neto dividende. Za (dolgoročne) varčevalce pa so morda še najbolj primerna oblika naložbe globalni delniški vzajemni skladi, kjer je vanje vključenih okrog 50 naložb, s čimer se zmanjša tveganje pred izgubo premoženja, pa tudi naložbena življenjska zavarovanja, ki posameznika zavarujejo tudi pred izgubo rednega dohodka iz različnih razlogov, kar (za)ščiti njihove družinske člane.34 milijard evrov imajo v bankah gospodinjstva in podjetja, od tega prebivalstvo dobrih 25 milijard evrovBrez upada depozitov tudi v Novi KBM V Novi KBM ponujajo za enoletni depozit fiksno obrestno mero 0,01 odstotka, spremenljiva obrestna mera (vezana na Euribor, ki je trenutno 1,608 odstotka) pa znaša Euribor + 0,01 odstotka. Upada depozitov v naši banki letos sicer nismo zaznali. Obrestne mere ECB so eden ključnih elementov splošnih ravni obrestnih mer v Sloveniji in na mednarodnih trgih, ki jim sledimo tudi poslovne banke. Banka skrbno spremlja gibanje ključne obrestne mere ECB in bo v skladu z odločitvami Sveta ECB temu prilagajala tudi obrestno politiko, pa navajajo v Novi KBM.

Varčevanje ob visoki inflaciji: Banke so pri obrestih še skope

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano