Ustavni sodniki zavrgli pobudo sodniškega društva, ki se nanaša na sodniške plače

Plače sodnikov neupravičeno zaostajajo za plačami funkcionarjev ostalih vej oblasti za približno 30 odstotkov, čeprav gre za enakovredne veje oblasti. Poleg tega plačni položaj sodnikov ni v ustreznem razmerju s plačami javnih uslužbencev, zaradi česar je materialna neodvisnost sodnikov ogrožena, je marca lani v imenu Slovenskega sodniškega društva razlagal tedanji predsednik Andrej Ekart. Tedaj so sodniško društvo in sedem sodnikov na ustavno sodišče vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, zakona za uravnoteženje javnih financ in zakona o sodniški službi, ki urejajo uvrstitev sodnikov rednih sodišč v plačne razrede, dodatke in povračila stroškov ter nekaterih drugih prejemkov, do katerih so upravičeni sodniki rednih sodišč. Prepričani so namreč, da so plačani manj kot funkcionarjidrugih dveh vej oblasti in da prejemajo nižje dodatke kot javni uslužbenci.Izpodbijane določbe ne učinkujejo neposrednoUstavni sodniki so zdaj odločili o pobudi sodniških kolegov in sklenili - šest jih je bilo za tako odločitev, dva proti - da se pobuda zavrže, saj ni izkazan pravni interes sodnikov. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes, piše v sklepu ustavnega sodišča. A izpodbijane zakonske določbe po mnenju ustavnega sodišča ne učinkujejo neposredno. Na podlagi določil Zakona o sistemu plač v javnem sektorju lahko funkcionar prikrajšanje pri plači uveljavlja pri delodajalcu oziroma v delovnem sporu. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo. Pobudniki pa tega pogoja niso izkazali. Zato ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb.Tudi sodniško društvo po mnenju ustavnih sodnikov ne izkazuje pravnega interesa. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da imajo politične stranke, društva, zbornice oziroma druga združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali v njihov pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo zaradi varstva pravic in interesov svojih članov ali drugih oseb oziroma ker menijo, da uveljavljajo splošni družbeni interes, njihov pravni interes ni izkazan. Ustavnosodišče je, pojasnjujejo ustavni sodniki, v preteklosti izjemoma priznavalo pravni interes združenjem, ki so bila ustanovljena prav z namenom zagotavljanja pravic in interesov skupine, ki naj bi jim bili z izpodbijanim predpisom krateni. A v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, združenjem ni več mogoče priznavati pravnega interesa za vložitev pobude zaradi varstva pravic in interesov njihovih članov. Politične stranke, društva, zbornice in združenja namreč ne morejo v konkretnem sporu svojih članic nastopati kot stranka ali stranski udeleženec, saj ne varujejo svojih pravic in pravnih interesov. Posledično in iz enakega razloga tudi ne morejo vložiti ustavne pritožbe in hkrati z njo tudi ne pobude za varstvo pravic svojih članov. Prav za takšen primer pa gre tudi v tej zadevi, razlagajo ustavno sodniki.V koalicijski pogodbi nič o plačah sodnikovTako je ustavnosodišče pobudo zavrglo, ob tem pa so ustavni sodniki zapisali še, da bodo zadevo, v kateri ureditev v zvezi s plačnim položajem sodnikov izpodbija sodni svet, obravnavali absolutno prednostno.Sodniki že dalj časa opozarjajo na težave s plačami, ob podaji pobude na ustavno sodišče je Ekart dejal, da že dalj časa od vlade pričakujejo, da bo končno uredila plačni položaj sodnikov tako, da bo zagotavljal našo materialno neodvisnost. Vlada Janeza Janšekončuje mandat, ne da bi to uredila. V koalicijski pogodbi tistih, ki bodo vladali zdaj, o sodniških plačah ni zapisanega prav nič. Pod točko, ki govori o učinkovitosti sodstva, je zapisano le, da bodo v proračunu zagotovili zadostna sredstva za nemoteno delovanje sodne oblasti.V društvu neprijetno presenečeni V Slovenskem sodniškem društvu smo neprijetno presenečeni nad odločitvijo ustavnega sodišča, je v odzivu zapisala predsednica društva dr. Vesna Bergant Rakočević. Dodaja, da odločitev ocenjujejo kot pretirano formalistično in obžalujemo, da ustavno sodišče pobude Slovenskega sodniškega društva ni združilo z zahtevo za presojo ustavnosti istih zakonskih določil, ki jo je vložil sodni svet v postopku posameznega sodnika. Na ta način, pravi predsednica sodniškega društva, ustavno sodišče kljub opozarjanju na lastno preobremenjenost dobesedno spodbuja individualne spore posameznih sodnikov, kar bi lahko popolnoma ohromili delo sodnega sveta, posledično pa tudi ustavnega sodišča. V sodniškem društvu še preučujemo, kaj je v nastali situaciji najbolj modro, učinkovito in primerno storiti. Ob tem poudarjamo, da od nove izvršne in zakonodajne oblasti pričakujemo pozitivne spremembe, to je, da bo drugače kot prejšnja v sodstvu in sodnikih videla ključnega nosilca vladavine prava in varuha reda ter mirnega sobivanja ljudi. V tem smislu pričakujemo, da bomo obravnavani enakovredno tudi brez odločitve ustavnega sodišča. Pot na ustavno sodišče je bila za sodnike v mandatu odhajajoče vlade le izhod v skrajni sili, zaključuje Vesna Bergant Rakočević.

Ustavni sodniki zavrgli pobudo sodniškega društva, ki se nanaša na sodniške plače

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano