Upokojevanje: Minister Mesec ne bo predlagal višje starosti

Ministrstvo za delo pripravlja pokojninsko reformo, v igri je več scenarijev, kako zagotoviti pravičen, vzdržen in pregleden pokojninski sistem. Glavna cilja reforme sta 70-odstotna nadomestitev plače s pokojnino in odprava revščine med upokojenci. Glede tega, kakšne spremembe nas čakajo, pa so še zelo skrivnostni.Podrobnosti še niso znane"Izhodišča bomo predstavili na koalicijskem vrhu, ki bo predvidoma sredi marca. Kar vam lahko na tej točki povem o vsebini, je, da na ministrstvu delamo na dveh modelih. Eden je prenova obstoječega sistema, drugi pa bi povsem na novo postavil pokojninski sistem, tako da bi ta temeljil na univerzalnem temeljnem dohodku za upokojence. Več od tega še ne smem razkriti, ker moramo najprej znotraj stranke in koalicije predebatirati, kako naprej. A pričakujte dva modela, s katerima bomo široko odprli razpravo o tem, kaj je pravičen pokojninski sistem," je napovedal v intervjuju za Delo minister Luka Mesec.Mnogi se tudi sprašujejo, ali bo treba za starostno pokojnino delati dlje. Tudi zaradi različnih izjav, ki so v zadnjem času prihajale z ministrstva. Po priporočilih OECD bi v Sloveniji morali delati vsaj dve leti dlje, torej imeti ob upokojitvi 42 let pokojninske dobe in se upokojevali starejši, pri 67 letih. Nadalje bi morali obdobje za izračun pokojnine podaljšati s sedanjih najboljših 24 let zavarovalne dobe na dohodke celotnega delovnega obdobja. Ukiniti letni dodatek, ki je socialni korektiv, zvišati osnovo za prispevke samozaposlenih, pokojnine pa usklajevati samo še z inflacijo in nič več z rastjo plač, kar bi v zdajšnjih razmerah bilo za upokojence celo ugodneje.V Levici so pred volitvami sicer ostro nasprotovali tem zahtevam, tudi zaostrovanju pogojev za starostno upokojitev. Takoj po izvolitvi nam je minister Mesec v intervjuju zagotovil, da "v Levici priporočil OECD ne jemljemo kot sveto resnico, pač pa kot točke za razpravo o razvojnih usmeritvah". Konec minulega leta pa je na vprašanje, ali pri snovanju pokojninske reforme vendarle razmišljajo tudi o dvigu upokojitvene starosti in podaljševanju delovne dobe, odgovoril nekoliko drugače, in sicer, če bi denimo določili višjo upokojitveno starost (67 let) ali daljšo delovno dobo (42 let), v skladu s priporočili OECD, bi se to postopno uvajalo z daljšimi prehodnimi obdobji več let. Na ministrstvo smo zdaj še enkrat naslovili vprašanje: Bosta v vladnih izhodiščih dvig upokojitvene starosti in podaljšanje delovne dobe ali ne? In odgovor: "Ministrstvo teh ukrepov nima med izhodišči, kar pa še ne pomeni, da pozneje v javni razpravi ne bo govora tudi o smiselnosti uvedbe teh ukrepov. Pričakovati je namreč, da bodo tovrstna vprašanja odprli drugi deležniki."Kdo so drugi deležniki?Kdo bi torej lahko bili ti drugi deležniki? Druga ministrstva in stranke? Stroka? Socialni partnerji? "Sindikati bomo vztrajali, da se izenačita prispevka delavca in delodajalca za pokojninsko zavarovanje, preden se razmišlja o tem, da je treba delati dlje, če želimo vzdržnost pokojninske blagajne," pravi Lidija Jerkič, predsednica ZSSS. In doda: "Če spremljamo trende zadnjih let, je nesporna ugotovitev, da dlje delamo in tudi starejši odhajamo v pokoj, k čemur je spodbudila zadnja pokojninska reforma, ki takšno delo tudi stimulira. Prav tako so končana prehodna obdobja, ki ne poznajo več predčasnih upokojitev. Opozoriti je treba tudi na to, da je opazen bistven porast bolniških odsotnosti ravno med starejšimi delavci, zato dvig starosti ali zavarovalne dobe ni povsem enostavna rešitev."Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc pa poudarja, da je za njih ključno, da bo ta reforma zagotavljala finančno vzdržnost pokojninske blagajne in da se ne bo breme financiranja preneslo na gospodarstvo. Država bi morala po njegovem z ustrezno davčno politiko tudi spodbujati individualna varčevanja. Dodaja, da je GZS že ob zadnji spremembi pokojninske zakonodaje podprla mehanizme, ki spodbujajo starejše zaposlene, da ostanejo na delu tudi po izpolnjenih pogojih za upokojitev, vendar opozarja, da mora biti taka odločitev usklajena in dogovorjena z delodajalcem, saj se je v teh letih pokazalo, da prihaja do izkoriščanja sistema, ko nekateri zgolj optimizirajo svoj zaslužek, ne da bi imeli zadostno motivacijo ali kompetence za delo. Sicer pa bodo reformo podrobneje komentirali, ko bo javno predstavljena.Prvemu možu pokojninske blagajne Marijanu Papežu se zdi zelo nenavadno, da vlada takega predloga ne bo dala na mizo. Skoraj neverjetno pa je, da se o tem sploh ne bi razpravljalo pri pokojninski reformi, ne glede na priporočila OECD in vladna izhodišča, doda. "Več pokojninske dobe pomeni namreč tudi višjo pokojnino. Pogoji se lahko zaostrujejo tudi z daljšimi prehodnimi obdobji, denimo namesto podaljševanja za tri mesece na leto samo dva meseca na leto. Pa morda ne takoj, ko naj bi predvidoma začela reforma veljati, torej leta 2025, ampak bi se postopno podaljševanje pokojninske dobe in starosti lahko začelo šele leta 2026 ali kasneje. Brez tega po moji oceni ne bo šlo," pravi Papež.Ekonomisti, ki se ukvarjajo s pokojninskim sistemom in staranjem prebivalstva, pa so jasni: vzdržnost pokojninskega sistema se poleg ukrepov za dvig produktivnosti lahko bistveno izboljša z daljšim ostajanjem v zaposlitvi. To ne pomeni le povišanja starosti in delovne dobe za upokojitev, ampak tudi zajezitev problematičnega predčasnega umikanja iz zaposlitve in povišanja števila let, ko posameznik z delom poskrbi zase in ni odvisen od socialnih transferjev. V javni razpravi bo zagotovo govor tudi o zvišanju upokojitvene starosti na 67 let in o podaljšanju pokojninske dobe na 42 letŠe letos 700 evrov Na poslansko vprašanje Karmen Furman (SDS), ki jo je zanimalo, kdaj bo vlada izpolnila zavezo iz koalicijske pogodbe o dvigu pokojnin, je premier Robert Golob včeraj v parlamentu takole odgovoril: "Še letos bo zagotovljena pokojnina znašala najmanj 700 evrov, kot smo zapisali v koalicijski pogodbi, leta še ni konec."

Upokojevanje: Minister Mesec ne bo predlagal višje starosti

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano