V zadnjem obdobju smo zaznali večje število odpoklicev živil. Med drugim so se nanašali na grozdje, slive, čebulo, piščančja krila, korenje, oljčno olje, špagete in zamrznjene jagode. In sicer zaradi pretečenih rokov, uporabe nevarnih snovi, ki so lahko zdravju škodljive, in neskladnosti živil - kjer so na primer oglaševali ekološke izdelke, pa to niso bili.
Je v zadnjem času res več odpoklicev živil in kje so razlogi za to, smo povprašali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za primerjavo so povedali, da so septembra lani objavili 25 novic na temo umikov in odpoklicev, letos septembra pa 15. "V primerjavi z lani je torej objav v istem časovnem obdobju manj," so pojasnili.
V zadnjih letih je bilo več obvestil o umiku ali odpoklicu živil, saj so lani na podlagi sklepa vlade spremenili protokole obveščanja potrošnikov. Na spletni strani Nevarni in neskladni izdelki zdaj ne obveščajo potrošnikov le o nevarnih živilih, temveč tudi o neskladnih živilih, ugotovljenih v okviru uradnega nadzora, ki so sicer varna za uživanje. Poleg tega se obvešča o neskladnih in nevarnih živilih, ki sploh niso dosegla potrošnika in so bila na primer zadržana na meji. Da bi se varnost živil v zadnjem obdobju poslabšala, tako ne drži. "Cilj spremenjenega načina obveščanja je večja preglednost dela UVHVVR, saj so se v javnosti pojavljali očitki o prikrivanju informacij glede nevarnih živilih," pojasnjujejo.
V letih 2024 in 2025 je zato tudi število objav večje v primerjavi s preteklimi leti. Lani je bilo tako objavljenih 259 odpoklicev, leto pred tem pa 133.
ZPS: "Kupci do vračila kupnine niso vedno upravičeni"
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pravijo, da redno spremljajo obvestila ustanov, pristojnih za odpoklice izdelkov, ter jih prostovoljno objavljajo na svoji spletni strani v rubriki Odpoklici. Kot pojasnjujejo, se zavedajo pomena teh objav za obveščenost in varnost potrošnikov. "Odpoklic pomeni vsak ukrep za vračilo izdelka, ki je že bil dostopen potrošniku, medtem ko umik pomeni ukrep za preprečitev dostopnosti izdelka iz dobavne verige na trgu." Če proizvajalec ali trgovec pri rednem preverjanju varnosti ugotovi, da je živilo nevarno, mora nemudoma začeti postopek odpoklica s trga in o tem obvestiti nacionalni nadzorni organ. Odpoklic mora biti javno objavljen v medijih, da potrošniki prepoznajo izdelek in ga ne zaužijejo. Enako velja za neživilske izdelke – če se ugotovi, da je izdelek nevaren, mora proizvajalec ali trgovec izvesti ustrezen ukrep, kot je umik s trga, opozorilo potrošnikom ali odpoklic, pravijo pri ZPS.
"Nevaren izdelek lahko odkrije tudi nacionalni nadzorni organ v okviru svojega rednega preverjanja. V tem primeru se izvede postopek odpoklica, ki je objavljen v medijih, odpoklic pa se objavi tudi na spletnih straneh pristojnih institucij."
Če potrošniki doma ugotovijo, da imajo živilski ali neživilski izdelek, ki je bil odpoklican, naj ga ne uporabljajo, svetujejo v ZPS. "Iz obvestila o odpoklicu so razvidni podatki o točno določeni EAN-kodi izdelka oziroma številki artikla, datumu roka uporabe ali številki lota. Izdelek naj potrošniki vrnejo v trgovino, kjer so ga kupili, in sledijo navodilom podjetja, ki je odpoklic izvedlo. V večini primerov lahko zahtevajo vračilo kupnine, vendar do tega niso vedno upravičeni," še izpostavijo. (sav)
Razlogi za umike ali odpoklice so različni, in sicer prisotnost različnih kemijskih dejavnikov tveganja (različna onesnaževala – težke kovine, mikotoksini, alkaloidi, ostanki pesticidov, aditivi in arome), mikrobioloških dejavnikov tveganja, neustreznega označevanja (na primer odsotnost navedbe alergenov, napačno naveden rok uporabe ali odsotnost navodil za pripravo živila), prisotnost fizikalnih delcev – tujkov, prisotnost neodobrenih gensko spremenjenih organizmov in neustrezen vonj, videz, okus ali barva.
"Z namenom večje preglednosti UVHVVR informacije o neskladnih in nevarnih živilih objavlja na enotnem vladnem portalu Nevarni in neskladni izdelki | GOV.SI. Na tem portalu objavljajo informacije tudi druge inšpekcijske službe. To je torej mesto, kjer se lahko potrošniki seznanijo z aktualnimi informacijami o vseh umaknjenih oziroma odpoklicanih proizvodih in ravnajo v skladu s priporočili potrošnikom," še pojasnjujejo pri UVHVVR. Ob tem dodajajo, da so za zagotavljanje varnosti hrane odgovorni vsi, ki se kakor koli ukvarjajo z živili – proizvajalci, predelovalci, prevozniki, distributerji, gostinci in trgovci. "Poleg izvajalcev živilske dejavnosti pa imajo pomembno vlogo tudi potrošniki, ki s pravilnim ravnanjem z živili prispevajo k varnosti hrane in preprečijo tveganja, povezana z živili," so navedli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
