Trg dela: Nizka brezposelnost, višja nadomestila

Konec decembra lani je bilo registriranih 47.177 brezposelnih, kar je 0,3 odstotka več kot decembra 2024. Podobno število brezposelnih zavod za zaposlovanje pričakuje tudi konec tega leta. Generalna direktorica zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc je pred dnevi na tiskovni konferenci poudarila, da smo lani imeli rekordno nizko število brezposelnih. Najnižja brezposelnost je bila junija, ko je bilo 42.398 brezposelnih.

Nove odločbe o nadomestilu po 15. januarju

"Po mednarodno primerljivi anketni stopnji brezposelnosti smo bili pod mejo treh odstotkov, kar Slovenijo uvršča v sam vrh držav članic EU. Slovenija in Malta sta znova dosegli prvo mesto po nizki stopnji brezposelnosti. Zadnji podatki, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije, kažejo, da je začasna, sicer še eksperimentalna stopnja brezposelnosti 4,7 odstotka. Tudi ta ostaja pod evropskim povprečjem, ki je okoli šest odstotkov. Pomembno je poudariti, da je to začasna ocena, ki bo kot vsako leto najverjetneje še popravljena. Lanski primer to jasno potrjuje. Začasna stopnja za december 2024 je bila sprva ocenjena na 5,2 odstotka, končna objava februarja pa je pokazala bistveno nižjo vrednost, 3,5 odstotka," je pojasnila. Spodbudno je, da trenutna številka 4,7 odstotka ne kaže na večje poslabšanje razmer na trgu dela, zlasti ne glede strukture brezposelnih. 

S 1. januarjem so začele veljati tudi novosti zakona o urejanju trga dela, ki med drugim brezposelnim prinašajo višja nadomestila. Tudi tistim, ki so ga že pred tem prejemali. "Na zavodu bomo ponovno odmero vašega nadomestila izvedli po uradni dolžnosti in izdali novo odločbo, zato vam kot upravičencem ni treba začeti nobenega postopka. Odločbo o ponovni odmeri lahko pričakujete predvidoma po 15. januarju. Na novo odmerjeno nadomestilo za januar pa vam bo prvič izplačano februarja 2026," pojasnjujejo na zavodu, kjer vam je na njihovi spletni strani na voljo tudi informativni kalkulator denarnega nadomestila. Najdete ga tukaj.

Ob plači še 40 odstotkov nadomestila

Najnižji znesek denarnega nadomestila po novem znaša 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji znesek denarnega nadomestila pa od 130 do 80 odstotkov bruto minimalne plače, pri čemer njegova višina s trajanjem obdobja prejemanja nadomestila postopoma pada. In koliko to znaša v dejanskih zneskih? Najvišje nadomestilo bo lahko znašalo 1.661,04 evra bruto, najnižje 894,40 evra bruto. To velja pri za zdaj še veljavni minimalni plači, ki je 1277,72 evra bruto. Ker se bo tudi ta z januarjem uskladila v skladu z zakonom o minimalni plači, za koliko bo višja, bo znano konec januarja, bodo nadomestila po novem še nekoliko višja. 

Zdaj so bili brezposelni, ki so bili stari 57 let ali več oziroma so imeli 35 let zavarovalne dobe, upravičeni do 25-mesečnega prejemanja denarnega nadomestila že na podlagi desetmesečne zaposlitve v zadnjih dveh letih, posledica česar je bilo veriženje te pravice. Po novem pa mora biti upravičenec za ponovno uveljavitev pravice do 25-mesečnega nadomestila v zadnjih dveh letih zaposlen vsaj 16 mesecev, dopolniti starost 57 let in imeti 37 let zavarovalne dobe. 

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija poudarja, da se bo na ta način delež tistih, ki lahko verižijo dvakrat 25 mesecev nadomestila, zmanjšal za več kot devetdeset odstotkov. Hkrati pa bo poskrbljeno za socialno varnost tistih, ki izgubijo zaposlitev tri leta ali manj pred upokojitvijo, saj bodo lahko še vedno dobri dve leti prejemali nadomestilo, nato pa imeli še eno leto plačane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Poleg višjih nadomestil so od 20. januarja novost tudi spodbude za zaposlovanje starejših delavcev. Zavod za zaposlovanje bo namreč starejšim od 59 let, ki se bodo v času upravičenosti do denarnega nadomestila za brezposelnost zaposlili pri delodajalcu, ki ne bo njihov zadnji pred nastankom brezposelnosti, izplačeval spodbudo za zaposlitev v višini 40 odstotkov mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, priznanega na dan zaposlitve. To bo veljalo do izteka obdobja upravičenosti do nadomestila, a najdlje dvanajst mesecev po zaposlitvi.

Možnost za starejše delavce: 80/90/100

Novela zakona o urejanju trga dela pa je s 1. januarjem prinesla še eno novost, tako imenovani sistem 80/90/100. Gre za možnost dogovora o krajšem delovnem času delavca pred upokojitvijo. Delavci, starejši od 58 let ali z dopolnjenimi 35 leti pokojninske dobe, tako lahko po novem delajo z 80-odstotnim delovnim časom, 90-odstotno plačo in 100-odstotno plačanimi prispevki. Zahtevana starost za koriščenje tega ukrepa se bo od leta 2028 dalje postopoma zviševala za po tri mesece, tako da bo leta 2035 znašala 60 let. Obstaja pa pogoj: zaposleni se lahko za to odloči le, če se s tem strinja tudi njegov delodajalec. V praksi lahko to seveda pomeni, da zaposleni, četudi bi se za to odločili, te ugodnosti ne bodo mogli koristiti. Z ukrepom želijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti starejšim delavcem omogočiti daljšo delovno aktivnost, kar ima pozitiven učinek na njihovo materialno blaginjo in na javne finance.

Poleg tega novela o urejanju trga dela prinaša tudi možnost za že upokojene, da bodo lahko delali več. Povečuje se namreč dovoljen obseg začasnega ali občasnega dela upokojencev. Medtem ko je bilo to delo do zdaj omejeno na 60 ur mesečno, ga bo po novem mogoče opravljati 85 ur mesečno. To je najbolj razširjen način, s katerim upokojenci, ki si želijo in so sposobni dodatno delati, podaljšujejo svojo delovno aktivnost in si izboljšujejo dohodke, ne da bi to vplivalo na višino njihove pokojnine. Najvišji dovoljeni zaslužek upokojencev iz naslova začasnega ali občasnega dela bo po novem omejen na dvanajst minimalnih plač letno.