Svetovna turistična organizacija je že leta 2010 v študiji turističnih trendov ugotavljala, da bodo zaradi podnebnih sprememb leta 2025 turisti iskali poletni oddih v hladnejših predelih bodisi više na severni zemeljski polobli bodisi v višjih legah, na primer v Alpah ali Dolomitih. Ali so se njene napovedi uresničile?
Kot je nedavno v članku poročal portal N1, skoraj tretjina evropskih potrošnikov išče destinacije z zmernim poletnim podnebjem, na primer Norveško, Islandijo in Kanado. Slovenci sicer še vedno prisegamo na morje, mnogi pa poiščejo osvežitev v višje ležečih legah, meni Nataša Jeza Kotnik, vodja marketinga v turistični agenciji Sonček. Pogosta je po njenih besedah tudi kombinacija obojega – nekaj dni na morju in nekaj dni v hribih ali termah. "Rogla in Kranjska Gora sta najbolj pogosti destinaciji, pa tudi Mariborsko Pohorje – tudi za nas, ki živimo blizu. Sploh če se približuje vročinski val, povpraševanje naraste," navaja Jeza Kotnikova.
Povečano zanimanje za dopust v Alpah je posledica podnebnih sprememb
V Sončkovem oddelku za potovanja pa poleti načrtno izbirajo več severnih destinacij in izletov s poudarkom na višje ležečih atraktivnih točkah, še navaja sogovornica. Tako denimo ponujajo potovanja v baltske države, na Dansko, Škotsko, Irsko in Islandijo pa programa Alpski prelazi, jezera in slapovi ter Bernina ekspres, ki vključuje mondeno središče St. Moritz. Bolj aktivne pritegnejo ledenik Maltatal, Dachstein in podobna ponudba. "Vse to so čudoviti kraji, tudi mnogi, ki jih poznamo predvsem kot smučarska središča – a v Avstriji, Italiji in Švici znajo res dobro poskrbeti za hribovsko nizko sezono."
Pohodništvo, alpinizem, kolesarjenje, kopanje v jezerih, doživljajski parki
Preverimo torej, kako je s poletno sezono v Alpah. V smučarskem središču Obertauern na Salzburškem, kjer se ponašajo s tem, da imajo vso zimo zagotovljen sneg, že nekaj let intenzivno vlagajo tudi v poletno ponudbo. "Zaznali so povečanje števila prenočitev v poletni sezoni, gostje pa nam tudi vedno pogosteje povedo, da za poletni oddih namerno izberejo gore, kjer so temperature nižje. Toda z oblikovanjem produktov za poletno sezono smo šele na začetku, zato je odprtih samo 30 nastanitvenih objektov od skupno 150 v kraju," pove Lukas Eisl, vodja marketinga v Turističnem združenju Obertauerna. Obiskovalci lahko pri njih počitnikujejo v neokrnjeni naravi in svežem zraku tako na vrhovih gora kot v dolinah. Na voljo jim je 280 kilometrov označenih pohodniških poti, osem prog za trail teke, številne alpinistične ture, kopanje v jezerih, za družine so urejeni doživljajski parki. Na svoj račun pridejo kolesarji, ribiči in vsi drugi ljubitelji narave. Kot posebno prednost Eisl izpostavlja gorski zrak brez alergenov in hladne noči, dodaja pa, da zaradi slabo razvite poletne ponudbe še ne morejo govoriti o vplivih poletnega turizma na naravo.
Zanimanje za Alpe posledica podnebnih sprememb
O tako imenovanem trendu coolcation, torej počitnicah na hladnem, smo povprašali tudi v Švici, kjer ima turizem v Alpah dolgo tradicijo. "Po podatkih švicarskega zveznega statističnega urada je v zadnjih desetih letih, od 2014 do 2024, število prenočitev v hotelih v poletni sezoni, od junija do avgusta, naraslo za 20 odstotkov," pravi Lien Burkard iz podjetja Schweiz Tourismus. K temu povečanju so po njenih navedbah krepko pripomogli domači gostje, ki so zlasti med pandemijo znova odkrili domačo turistično ponudbo. "Število hotelskih prenočitev domačih gostov se je povečalo za 31,5 odstotka, leta 2024 jih je bilo približno 45 odstotkov vseh. Nemcev, ki so naši drugi najpomembnejši gostje, je bilo denimo le 8,7 odstotka," dodaja Burkardova. Kljub temu meni, da je konkurenca destinacij v tujini močna, saj Švicarji še vedno pogosto potujejo tudi v tujino. "Vendar se ne odločajo med počitnicami doma ali v tujini, temveč kombinirajo oboje," pravi sogovornica.
Strinja se, da je povečano zanimanje za dopust v Alpah posledica podnebnih sprememb, saj vroča poletja pritegnejo v hribe vedno več gostov, ki iščejo ohladitev na svežem zraku. Pa posledice za naravo? "Turistični ponudniki v Švici se zavedajo pomena trajnosti, zato sprejemajo potrebne ukrepe, da so posledice čim manjše. Združenje Schweiz Tourismus pa je oblikovalo tudi pobudo Swisstainable, ki se ji je pridružilo več kot 2200 podjetij," sklene Lien Burkard.
V Kranjski Gori je poleti prav tako vroče
In kako je pri nas? V družbi Sava Turizem so na vprašanje, ali v zadnjih letih zaznavajo kaj večji obisk v svojih hotelih na Bledu v primerjavi s kapacitetami na Obali in v termah, odgovorili, da je zasedenost v poletnem času približno enako razporejena po vseh regijah. V Kranjski Gori pa v poletnih mesecih že opažajo nekoliko večji obisk. "Deloma to lahko pripisujemo tudi alpski klimi, ki sicer v vročih poletnih dneh ugodneje vpliva na počutje in počitnikovanje," pojasnjujejo v Turizmu Kranjska Gora. Zlasti gostje iz urbanih naselij ob pojavih vročinskih valov iščejo ohladitev v gorskih destinacijah – bodisi sprehod po senčnih poteh bodisi ohladitev ob jezeru Jasna. "Vendar so večje razlike v temperaturah med Kranjsko Goro in nižje ležečimi mesti opazne predvsem v pomladanskem in jesenskem času, v Kranjski Gori je namreč v določenih obdobjih poletja tudi že kar vroče," še dodajajo. So pa ugodnejšo alpsko klimo kot priložnost, okoli katere se v prihodnje razvijajo turistični produkti Kranjske Gore, zapisali v strateški dokument razvoja in upravljanja turizma v Kranjski Gori.
Zaprli najvišje ležeči kamp
Klimatske spremembe in ekstremni vremenski pojavi postajajo vse bolj vidni tudi v gorah, kar je privedlo do kritične situacije v alpskem turizmu. Najvišje ležeči kamp v Švici - Arolla na nadmorski višini 1950 metrov - je moral pred dnevi zaradi nevarnosti blatnih tokov trajno zapreti vrata. Po uničujočih neurjih leta 2024 so padavine razjedle bregove reke Borgne, kar je povečalo tveganje za obiskovalce. Kanton Valais je zato 12. junija odredil takojšnje zaprtje, upravitelji pa so njihovo pritožbo odložili - ukrep je začel veljati 13. julija.
Kamp je v povprečju gostil okoli 12.000 prenočitev letno, zdaj pa je upravitelje presenetila odločitev, sprejeta sredi poletne sezone. Upravitelja kampa Eva in Sébastien Collie sta potrdila, da že iščejo novo, varnejšo lokacijo - začasna rešitev bi lahko omogočila gostom nadaljnje bivanje med sezono, srednjeročno pa iščejo trajno mesto, kar bi bilo na voljo od leta 2026.
Gre za jasno opozorilo, da so posledice podnebnih sprememb in močnih padavin – tudi v visokogorju – vse pogostejše in resnejše: infrastruktura, kot so kampi, gostišča in smučišča, se morajo prilagoditi novim naravnim tveganjem. (msa)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
