Evropska komisija je 16. julija 2025 objavila predlog prihodnjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034. Predlaga združitev obstoječih skladov, ki jih preko nacionalnih ovojnic upravljajo države ali regije in so namenjeni financiranju ukrepov kohezijske politike, skupne kmetijske politike in notranje varnosti, v enoten sklad z enotno določno višino sredstev za državo. Predlaga tudi združitev finančnih instrumentov, s katerimi upravlja sama, v nov centralizirani Evropski sklad za konkurenčnost, namenjen krepitvi inovacij in konkurenčnosti EU. V slednjo skupino sodi tudi program Life, edini program, ki je namenjen neposredno ohranjanju narave in okolja in ga Slovenija s pridom izkorišča, s pomočjo tega programa smo dobili naravni rezervat Škocjanski zatok ter Ormoške lagune, vrnili v naravo risa ter izvedli številne druge projekte, ki niso ugodni "le" za naravo, ampak tudi za ljudi, lep primer so številni krajnski parki v Sloveniji. Spremembe financiranja bi pomenile velik zastoj, lahko pa tudi ogrožena delovna mesta, opozarjajo organizacije s področja varovanja narave.
Neodvisni bi postali odvisni
V trenutnih proračunskih pogovorih je narava znova potisnjena na rob. Tako se program Life – eno najučinkovitejših orodij EU za podporo biotski raznovrstnosti – kljub dokazanemu uspehu sooča z negotovo prihodnostjo. "Life predstavlja le 0,5 odstotka proračuna EU, vendar prinaša donose, ki so ocenjeni na več kot desetkratnik stroškov. Financiral je na tisoče projektov z velikim učinkom, ki združujejo lokalne oblasti, kmete, podjetja in skupnosti za obnovo ekosistemov in krepitev odpornosti," opozarjajo pri Birdlife International, v slovenskem Doppsu menijo enako. Tilen Basle, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic, ki je največja nevladna naravovarstvena organizacija pri nas in zaposluje okoli 50 ljudi, je zaskrbljen tudi zato, ker so prijavljeni projekti doslej konkurirali neposredno na komisiji, kar je med drugim zagotavljalo neodvisnost razdeljevanja denarja, ki bi v primeru selitve na nacionalni nivo odločanja lahko pomenila velike spremembe: "Na Doppsu je polovica financiranja odvisna od projektov - in večji del tega so projekti Life.
Shema je relativno enostavna za izvajalce in tudi učinkovita, saj je orientirana v rezultate, akcije. Daje prednost področjem, ki so v slabšem stanju, reševanju aktualnih kritičnih problemov, spodbuja mednarodno in medsektorsko sodelovanje, izmenjavo praks, ki je na področju varstva narave še toliko bolj pomembna. Na področju varovanja narave se srečujemo s problemi v vsej Evropi. Za nas bi ukinitev pomenila odvzem velikega dela sredstev, ki so nam zdaj na voljo in jih s pridom izkoriščamo. Tukaj govorimo o kar veliko delovnih mestih, ne le Dopps, tudi drugi izvajalci so v Sloveniji zelo uspešni. Na splošno bi bilo to zelo slabo tako za naravo kot za ljudi." Informacije iz Bruslja so slabe in veliko organizacij v Evropi je zaskrbljenih. "Če bi se ta shema ukinila ali kot so načrti zdaj, bi se njeni elementi prestavili v drugo shemo in bi bilo odločanje o denarju preneseno na nacionalno raven, bi bilo to za celo shemo zelo slabo, zagotovo bi se zmanjšala dostopnost sredstev. Tudi transparentnost je zdaj na visokem nivoju, kar je v primeru teh projektov boljše," dodaja Basle.
Koliko za varovanje narave?
Na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) mirijo: "Predlogi Evropske komisije za naslednji večletni finančni okvir v tej fazi še niso izvedbeno zelo dodelani in bodo o njih še potekale daljše in poglobljene razprave ter pogajanja. Odvijali se bodo v prihodnjih dveh letih."
Slovenija, ki se lahko pohvali z največjim deležem zavarovanih območij Natura 2000 in ki tudi sicer postavlja naravo visoko na lestvico vrednot (in turističnih paketov), denar za varovanje narave v večjem delu pridobiva iz evropske malhe. Največ sicer iz skladov, s katerimi upravlja država sama, odgovarjajo na MNVP: "Pristojna ministrstva ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti omrežja Natura 2000, v zadnjih desetih letih financirajo predvsem iz skladov EU, s katerimi Slovenija preko operativnih programov za njihovo črpanje upravlja sama, zlasti kohezijske, kmetijske in ribiške politike. Iz teh politik je Slovenija v obdobju pretekle sedemletne finančne perspektive (2014 do 2020) za te ukrepe namenila skupaj več kot 87 milijonov evrov, od tega okvirno 70 milijonov sredstev EU, ostalo je bilo slovensko sofinanciranje. V sedanji finančni perspektivi 2021-27 je iz teh skladov za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti omrežja Natura 2000, rezerviranih skupaj okvirno 155 milijonov evrov, od tega okvirno 110 milijonov evrov sredstev EU, ostalo je slovensko sofinanciranje."
Poleg zgoraj navedenih je pomemben vir financiranja naravovarstva program Life, katerega dodana vrednost je, da je od leta 1992 samostojen program, ki ga upravlja Evropska komisija s pomočjo zunanjih svetovalcev, tudi slovenskih. Je edini finančni instrument EU, namenjen samo okolju, naravi, biotski raznovrstnosti, podnebju in prehodu na čisto energijo. Razdeljen je na dve področji – okolje in podnebni ukrepi. "Prijavitelji projekte prijavijo na redni letni razpis Evropske komisije, ki odloča o njihovem izboru. V Sloveniji se je od leta 2013 na podprogramu narava in biotska raznovrstnost izvedlo ali pa je še v izvajanju do leta 2032 trenutno 31 projektov, v katerih je slovenski izvajalec bodisi glavni koordinator projekta bodisi partner v mednarodnem projektu. Skupna vrednost teh projektov znaša okvirno 120 milijonov evrov, okvirno letno povprečje je dobrih šest milijonov evrov, od tega EU prispeva okvirno letno slabe štiri milijone evrov, ostalo je slovensko sofinanciranje," pojasnjujejo na MNVP.
V prihodnjem večletnem finančnem okvirju za obdobje 2028–2034 bi morala ta sredstva še naprej biti na voljo za ohranjanje biotske raznovrstnosti ali v okviru novega centraliziranega Evropskega sklada za konkurenčnost ali pa dodana k sredstvom sklada, ki ga dobijo v upravljanje države članice, poudarjajo na MNVP: "Slovenija je ena od redkih držav, ki prijaviteljem projektov na podprogramu LIFE narava in biotska raznovrstnost zagotavlja sofinanciranje, zato ima ta sredstva vsekakor na voljo za financiranje ohranjanja biotske raznovrstnosti, kot tudi dosedanji sofinancerski delež za kohezijsko, kmetijsko in ribiško politiko."
Tekmovati z industrijo
A na ministrstvu za naravo so jasni: "Vsekakor bo predlagana ukinitev Life programa vplivala na glavne dosedanje prejemnike teh sredstev in tudi na ministrstvi, ki vodita integrirane Life projekte (MNVP in MOPE) in projekt za Krepitev zmogljivosti 2. "V tej fazi predlog Evropske komisije še ni dovolj dodelan, da bi lahko ocenili posledice za financiranje ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji iz sredstev EU. Ni namreč znano, ali dosedanja sredstva Life programa, namenjena naravi in biotski raznovrstnosti, ostajajo tudi vnaprej ali ne. Prav tako ni jasno, ali naj bi z njimi še naprej upravljala Evropska komisija ali pa države članice, če bi jih dodali v predviden nacionalno upravljan enoten sklad EU-sredstev," povedo na MNVP.
Tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so zaskrbljeni: "Skrbi nas, da bi ukinitev Life programa in njegova vključitev v širši sklad pomenila, da bi morali okoljski projekti tekmovati z industrijskimi in gospodarskimi prioritetami, kar bi ogrozilo njihovo financiranje in izvedbo." Prednost programa, ki se je v Sloveniji že večkrat izkazal za zelo uspešnega, je ravno medsektorsko okolje, ki je ključno za preizkušanje inovativnih rešitev, ki so lahko hitro prenosljive v širše politike EU.
Prav tako je pomembna tudi njegova dostopnost - izvajajo ga manjše občine, nevladne organizacije, ki do večjih okvirnih skladov pogosto nimajo dostopa. "V prihajajočih razpravah bomo zato izpostavili pričakovanje, da se te prednosti Life programa ohranijo, prav tako pa tudi, da je treba za cilje programa Life tudi v naslednjem obdobju predvideti zadostna sredstva, ki se ne bi smela usmerjati v druge prioritete, saj se Evropa sooča z velikimi okoljskimi izzivi, ki jih v zadnjem času stopnjujejo vse pogostejše poplave, suše ter izguba biotske raznovrstnosti. Ohranjanje narave, še posebno območij Nature 2000, ni le okoljsko vprašanje – je temelj zdravega gospodarstva, varnosti preskrbe s hrano in kakovosti življenja državljanov," poudarjajo na MOPE.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
