Svet Evropske centralne banke: Nove napovedi znatne upočasnitve rasti

Svet Evropske centralne banke (ECB) je drugič v tem letu dvignil ključne obrestne mere. Guvernerji so se odločili za dvig za 0,75 odstotne točke. Julija so jih dvignili prvič po letu 2011, in sicer za 0,50 odstotne točke. Predsednica ECB Christine Lagarde je napovedala dodatne dvige na več kot dveh, a manj kot petih sejah. Letos bodo predvidoma nove dvige potrdili oktobra in decembra.Svet ECB je odločitev sprejel zato, ker je inflacija daleč previsoka in bo verjetno še daljše obdobje ostala nad srednjeročno ciljno ravnjo dveh odstotkov. Christine Lagarde je razkrila, da je bila odločitev o najvišjem enkratnem dvigu obrestne mere v zgodovini ECB sprejeta soglasno. Po njenih besedah so obrestne mere še daleč od ravni, potrebne za znižanje letne inflacije na vzdržno raven oziroma proti cilju ECB, zato bo morala biti dinamika prihodnjih dvigov takšna, da bo napredovanje proti inflacijskemu cilju hitrejše.Inflacija bo še nekaj časa visokaAnalitiki ECB so po poročanju STA pripravili tudi nove napovedi za inflacijo in rast bruto domačega proizvoda (BDP) v območju z evrom. Po teh ocenah bo inflacija letos v povprečju znašala 8,1 odstotka, prihodnje leto 5,5 odstotka, v 2024 pa naj bi padla na 2,3 odstotka. Junija so še bili prepričani, da bo letos znašala 6,8 odstotka, v prihodnjem letu 3,5 odstotka in v letu 2024 2,1 odstotka.Po novi napovedi bo rast BDP letos dosegla 3,1 odstotka, prihodnje leto 0,9 odstotka in v letu 2024 1,9 odstotka. Junija so za letos napovedali rast BDP v višini 2,8 odstotka, za leti 2023 in 2024 pa po 2,1 odstotka. Najnovejši podatki nakazujejo znatno upočasnitev gospodarske rasti v evrskem območju, pri čemer se pričakuje, da bo gospodarstvo proti koncu leta in v prvem četrtletju 2023 stagniralo, navajajo v ECB.Predsednica Lagardova je dodatno pojasnila, da evrskemu območju v letu 2023 v negativnem scenariju grozi tudi recesija. Ta negativni scenarij predvideva, da Rusija v celoti prekine dobave plina članicam. V primeru recesije v evrskem območju bi lahko ECB višanje obrestnih mer po ocenah analitikov tudi upočasnila ali začasno ustavila. Christine Lagarde je danes priznala, da je ECB v preteklosti storila več napak pri napovedovanju gibanj, tudi pri inflaciji, a dodala, da podobno velja za druge mednarodne ustanove in večino ekonomistov. Odgovornost za napake prevzemam jaz kot predsednica ustanove, je dodala.Tudi Slovenija še kar dviguje odhodkeSlovenska vlada v predlogu rebalansa proračuna za letošnje leto predlaga povečanje odhodkov za 640 milijonov evrov. Od tega je predvidela dodatnih 298 milijonov evrov za ministrstvo za finance, 210 milijonov evrov za ministrstvo za zdravje in 140 milijonov evrov za ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.Največje zmanjšanje postavke (za 142 milijonov evrov) je predvideno za ministrstvo za infrastrukturo. Če bo predlagani rebalans potrdil tudi državni zbor, bo to ministrstvo letos imelo na voljo 1,13 milijarde evrov. To je še vedno več, kot so porabili v lanskem letu (982,6 milijona evrov). Zelo verjetno so na ministrstvu za infrastrukturo ugotovili, da vseh načrtovanih infrastrukturnih projektov v tem letu ne bo mogoče izvesti in financirati, navaja STA.Od nekoliko večjih proračunskih porabnikov vlada v rebalansu za generalni sekretariat vlade predlaga povečanje zneska za skoraj 29 milijonov evrov na 69,7 milijona evrov. V 2021 je ta porabil 53,4 milijona evrov, skrbi pa za delovanje vlade, obenem pa pod njega med drugim spadajo tudi vladni uradi za komuniciranje, narodnosti in za oskrbo ter integracijo migrantov, ki je pomemben v luči ukrajinske begunske krize, ter protokol RS.Obrestna mera že na 1,25 odstotka Osrednja obrestna mera za evrsko območje, ki je bila od marca 2016 do letošnjega julija pri nič odstotkih, je po današnjemdvigu pri 1,25 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, po kateri banke čez noč pri centralnih bankah evrskega območja deponirajo presežno likvidnost, ki je bila od junija 2014 do julija letos v negativnem območju, je zdaj pri 0,75 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila je medtem po novem pri 1,5 odstotka. Po novi napovedi bo rast BDP letos dosegla 3,1 odstotka, leta 2023 0,9 odstotka in v letu 2024 1,9 odstotka. Še junija so za letos napovedali rast BDP v višini 2,8 odstotka, za leti 2023 in 2024 pa po 2,1 odstotka. Evrskemu območju v letu 2023 v negativnem scenariju grozi tudi recesija, če Rusija v celoti prekine dobave plina članicam.Kaj skriva rebalans? 640 milijonov evrov znaša povečanje odhodkov v rebalansu slovenskega proračuna. 298 dodatnih milijonov evrov bo deležno ministrstvo za finance. 210 milijonov evrov več za ministrstvo za zdravje. 140 milijonov evrov več za ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 29 dodatnih milijonov bo deležen sekretariat vlade, pod katerega sodijo tudi vladni uradi za komuniciranje, narodnosti in za oskrbo ter integracijo migrantov. 142 milijonov evrov manj je predvideno za ministrstvo za infrastrukturo, kar pomeni manj projektov, a bo še deležno več kot leto prej.

Svet Evropske centralne banke: Nove napovedi znatne upočasnitve rasti

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano