Odvzem medvedov iz narave je pri tako viabilni populaciji, kot je v Sloveniji, del odgovornega ohranitvenega upravljanja vrste in preprečevanja konfliktov s človekom, poudarja stroka. Po aktualni odločbi o odvzemu 206 medvedov do konca leta 2026 pa se bo njihova številčnost še povečala, s tem pa tudi verjetnost konfliktov, opozarja.
Spremljanje populacije medveda v Sloveniji je zelo kakovostno, temelji na genetski analizi vzorcev iztrebkov in poginulih osebkov dsdsdsdsdst ter nato populacijskim modeliranjem za vmesna leta, ki upošteva rodnost in smrtnost v posameznem letu, tako da se lahko za vsako leto točno oceni številčnost medvedov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal strokovnjak za varstveno genetiko z ljubljanske biotehniške fakultete Tomaž Skrbinšek.
Zadnja genetska analiza iz leta 2023 je potrdila oceno za stito leto z modeliranjem na podlagi podatkov iz 2015. Po ocenah je pozno jeseni leta 2023 v Sloveniji živelo 737 medvedov (z možnim odstopanjem je ocena med 695 do 797 osebkov). Gre za genetsko oceno najnižje številčnosti v letu, pri kateri je odšteta vsa evidentirana smrtnost medveda tistega leta, tik pred zimskim poleganjem mladičev. Ocena letošnje pomladanske številčnosti, ki vključuje tudi letošnje mladiče, pa znaša 954 medvedov (z odstopanjem med 880 in 1050 osebkov) in to je po navedbah fakultete neposredno uporabna ocena za načrtovanje upravljanja populacije.
Z naraščanjem populacije se širi življenjski prostor
Populacija medvedov v Sloveniji je dobro ohranjena, gostota je glede na velikost območja precej višja kot denimo v Skandinaviji, hrane je v izobilju - količina tiste, ki jo prinesejo lovci, je zanemarljiva, namenjena pa je temu, da se medvede v obdobju jesenskega nabiranja tolšče odvrača od približevanja človeku, je povedal strokovnjak za ekologijo in upravljanje prostoživečih živali z biotehniške fakultete Klemen Jerina. Z naraščanjem populacije se širi tudi življenjski prostor medvedov, saj se začnejo izrinjati z določenega območja.
Na podlagi podatkov iz preteklosti na fakulteti ocenjujejo, da je za sobivanje človeka in medveda primerna spomladanska številčnost populacije pri 800 osebkih. "Ko je število naraslo čez to mejo, so konflikti začeli naraščati neproporcionalno hitro," je opozoril Jerina.
Nedavno izdano aktualno dovoljenje ministrstva o odvzemu medveda predvideva odvzem 206 medvedov, a do konca leta 2026, ne do konca letošnjega leta, kot je predlagala stroka. To pomeni, da se bo prostorska razširjenost in številčnost medveda zanesljivo povečala in bo po projekcijah spomladi leta 2027 znašala okoli 1100 medvedov, je poudaril.
Večaj gostota pomeni večjo možnost konfliktov, je dejal Miha Marenče iz Zavoda za gozdove Slovenije. V povprečju sta letno eno ali dve neposredni srečanji človeka z medvedom, v ostalih primerih konfliktov gre za premoženjsko škodo, večinoma glede rejnih živali.
Za zmanjšanje konfliktov, kar je pogoj za uspešno sobivanje človeka in medveda, se poleg odvzema iz narave uporabljajo tudi drugi ukrepi, med njimi ozaveščanje o tem, kako medved živi in kako naj se vede človek, ureditev območij prehoda, kot so zeleni mostovi prek avtoceste, in odlaganja odpadkov v vaseh v bližini gozda ter zavarovanje rejnih živali z ograjami.
"A glede na dinamiko v okolju, kot je v Sloveniji, brez poseganja v populacijo z odstrelom ne gre (...) Odstrel je namenjen izključno temu, da zmanjšujemo konflikte in da na drugi strani ohranjamo dolgoročni obstoj populacije," je poudaril Marenče.
Javnost ne podpira povečanja medvedje populacije
Glede predlogov, da bi se namesto odstrela uporabilo sterilizacijo in kastracijo, je Jerina dejal, da se takšni ukrepi uporabljajo pri kontroli škodljivcev. "Medveda cenimo zato, ker je simbol divjine (...) S tem bi mu pa regulirali biološke značilnosti, kar je zame popolna odtujenost od poznavanja narave, biologije in zakonitosti vrste," je poudaril.
Fakulteta je preverjala tudi, kakšen je odnos javnosti do medveda in upravljanja z njegovo populacijo. Zadnja anketa med prebivalstvom na dinarskem, kjer je največja gostota medveda v Sloveniji, in alpskem območju iz leta 2019 je pokazala okoli 85-odstotno podporo ohranjanju populacije medveda za prihodnje generacije.
Na vprašanje, ali podpirajo povečanje števila medvedov v Sloveniji, jih je več kot polovica odgovorila, da ne, slaba petina jih je bilo za, okoli tretjina pa je bilo neopredeljenih. Na podobno vprašanje, ali se strinjajo, da je v Sloveniji medvedov preveč, so bili odgovor razdeljeni po tretjinah. Da je odstrel potreben za uravnavanje velikosti populacije, je menila več kot polovica vprašanih.
Kot je dejala Aleksandra Majić Skrbinšek s katedre za ekologijo in varstvo okolja na biotehniški fakulteti, se je pokazala jasna povezava med poznavanjem biologije medveda in podporo ohranjanju populacije medveda.
"Z gotovostjo lahko povemo, da imamo v Sloveniji družbeno soglasje o dolgoročni viziji ohranjanja medveda, a se okrog tega prepletajo različni interesi, prepričanja in tudi pričakovanja, kar sproža konflikte pri izbiri pristopov," je dejala. Dodala je, da je treba v dialogu med vsemi deležniki ves čas iskati kompromise in trajnostne rešitve.
