Epidemija covida-19 je predvsem v drugem četrtletju povzročila velik upad gospodarske aktivnosti tako v celotnem evrskem območju kot v Sloveniji. V Banki Slovenije ob novi zaostritvi razmer v zadnjem letošnjem četrtletju pričakujejo nekoliko manjši upad. V zadnjih mesecih se razmere zaostrujejo predvsem v storitvenih dejavnostih. V tem segmentu gospodarstva, ki so ga posledice epidemije najbolj prizadele, obstaja velika verjetnost dolgotrajnejše krize. Pred krizo je bilo v teh dejavnostih zaposlenih 22 odstotkov ljudi, ustvarile so 20 odstotkov dodane vrednosti.
Dobička bo manj
Kriza vpliva tudi na poslovanje bank. Te so v prvih devetih mesecih ustvarile 414 milijonov evrov dobička, kar je po oceni Banke Slovenije ob upoštevanju razmer dokaj visok znesek. V veliki meri je ta dobiček sicer posledica združitve NKBM in Abanke, ki je največja družitev bank pri nas. Leto 2020 bodo banke predvidoma končale z dobičkom v višini 300 milijonov evrov, saj se zaradi upada kreditne rasti in padajočih donosnosti naložb soočajo z zmanjševanjem prihodkov, hkrati pa so se jim povečali stroški oslabitev in rezervacij.
GZS: Odlogi bodo postali sistemsko tveganje
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS: "Slovenski bančni sistem po deležu odloženih posojil podjetjem in prebivalstvu (oktobra 2020 je znašal skoraj 13 odstotkov) po navedbah Banke Slovenije sodi med bančne sisteme z višjimi deleži, vendar s primerljivimi podatki po drugih državah območja evra ne razpolagamo, da bi to trditev lahko preverili. Tudi za odložena posojila se obračunavajo obresti, komitenti jih bodo pričeli poravnavati po izteku obdobja odloga. Vsi odlogi seveda niso tudi slaba posojila, vsekakor pa je pričakovati, da bo del to postal. To bo verjetno večji izziv v letu 2022. Če se bo takrat ekonomska situacija izboljšala, bo delež slabih posojil iz tega naslova nizek. Naš osnovni scenarij je, da pričakujemo petodstotno rast BDP v letu 2021 in 3,5-odstotno v letu 2022, kar pomeni, da ne pričakujemo, da bodo navedeni odlogi postali pomembno sistemsko tveganje za slovenski bančni sistem. Banke so v prvih devetih mesecih oblikovale za 110 milijonov evrov neto oslabitev in rezervacij."
V prihodnjem letu in pozneje ob izteku moratorijev in ostalih interventnih ukrepov v Banki Slovenije pričakujejo poslabšanje kvalitete kreditnih portfeljev in večji pritisk na dobičkonosnost bank. Gibanja glede nedonosnih izpostavljenosti (po domače slabih posojil) letos sicer ostajajo ugodna, vendar se povečuje tveganje, da bodo številne izpostavljenosti po izteku ukrepov prerazporejene v slabšo skupino izpostavljenosti ali celo med nedonosne izpostavljenosti.
"Upoštevajoč učinke covida-19, bi se po naših ocenah do konca leta 2022 obseg in delež nedonosnih terjatev s trenutnih ravni lahko precej povečala. Ne glede na to pa kaže, da bo zaradi ugodnega izhodiščnega položaja in vseh sprejetih ukrepov bančni sektor tudi v prihodnjih dveh letih ostal kapitalsko in likvidnostno robusten," analitiki Banke Slovenije navajajo v analizi bančnega sistema v času epidemije.
Kdo najema največ kreditov
Podjetja s področja gostinstva, ki jih je epidemija najbolj prizadela, imajo pri bankah najetih 5,4 odstotka vseh posojil, ki so jih banke dodelile podjetjem. Izvajalci kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti imajo najetih 0,7 odstotka vseh posojil podjetjem in potovalne agencije 0,3 odstotka. Veliko večji delež odpade na trgovska podjetja (16 odstotkov) in podjetja s področja prometa in skladiščenja (14,1 odstotka). Podjetja s področja predelovalnih dejavnosti bankam dolgujejo 30,8 odstotka vseh posojil, ki so jih odobrile podjetjem, vendar ima na poslovanje teh podjetij epidemija zelo različen vpliv, navajajo v Banki Slovenije.
Trgovska podjetja imajo najetih 16 odstotkov vseh posojil, podjetja s področja prometa in skladiščenja pa 14 odstotkov.
Gostinska podjetja, ki jih je kriza najbolj prizadela, imajo najetih 5,4 odstotka vseh posojil.
Podjetja so najela za 50 milijonov evrov likvidnostnih posojil z državno garancijo, pa jih je država ponudila za dve milijardi.
Banke so v prvih devetih mesecih leta 2020 ustvarile 414 milijonov evrov dobička.
Država je podjetjem, ki so se zaradi epidemije znašla v likvidnostnih težavah, z interventno zakonodajo ponudila garancije za najem posojil v skupnem znesku dve milijardi evrov. Do začetka decembra je bilo izkoriščenih le za dobrih 50 milijonov evrov teh garancij. Da bi prebivalci v času trajanja epidemije lahko lažje prišli do kreditov, je Banka Slovenije bankam omogočila, da pri izračunu kreditne sposobnosti ne upoštevajo začasnega izpada dohodkov.
